Profimedia

Govorimo o perujskem volčjem jabolku, zemeljski češnji ali kapski kosmulji, ki jo na slovenskih okrasnih vrtovih pogosto opazimo, a le redkokdo ve, da lahko jagode tudi uživamo. V krhkih lupinah, ki se skozi zorenje simpatično obarvajo, najdemo jagode, ki so včasih rumene, drugič oranžne ali skoraj povsem rdeče, pa tudi zanimivega okusa in koristne za zdravje. Nekoč je veljalo, da so strupene, a to ni res.

Še vedno veljajo za okras

Andsko jabolko na slovenskih vrtovih velja predvsem za okras, v kuhinji, kot dodatek k hrani, ga skorajda ne vidimo. Vendar so poleg nežnih cvetov, ki se sčasoma spremenijo v lepe lampijončke, odlično darilo narave tudi jagode, ki se skrivajo v njih.

Morda vas je babica svarila, da so strupene, a to ne drži; so užitne in še več, tudi koristijo zdravju. Vsebujejo veliko vitamina C, fosforja in tudi nekaj vitamina A, poleg tega pa imajo zelo malo kalorij. Lahko bi rekli, da dozorijo ob pravem času, saj so zelo dobrodošle pri krepitvi imunskega sistema. Številni jih priporočajo kot zdravilo proti virozam in prehladom, z njimi tudi krepimo zdravje ledvic in mehurja.

· Zelenjavni

"Paradižniki" v lampijončkih

Kdaj so plodovi zreli

Rastlina zacveti poleti in na cvetnih mestih se sčasoma razvijejo plodovi, ki jih v začetku objema temno zelena lupina. Ta se skozi zorenje spreminja in postaja vse bolj porozna, znotraj nje pa zorijo andske jagode. Plodovi so zreli, ko se lampijonček posuši in poči. To se dogaja od konca poletja do prve zmrzali.

Plodove lahko pobiramo sproti, ko opazimo, da se lampijončki popolnoma posušijo in odprejo. Takrat se namreč razkrije sočna jagoda, ki je že povsem dozorela. Če se lupina še ni povsem posušila, a je svetlejše barve in krhka na otip, je tudi to znak, da je plod pripravljen za uživanje. V deževnem vremenu je priporočljivo jagode pobrati nekoliko prej, da se izognemo plesnenju. Shranjujemo jih lahko nekaj dni v hladilniku, v suhih lampijončkih pa celo nekoliko dlje, saj jih ta naravna embalaža dobro varuje pred zunanjimi vplivi.

Pixabay

Uporaba v kulinariki

Čeprav andske jagode marsikdo pozna le kot okras na tortah ali kot droben, dekorativen dodatek k sladicam, je njihov kulinarični potencial precej širši. So prijetno sladko-kislega okusa, zato iz njih pripravimo odlične marmelade, želeje, kompote ali naravne sokove. Sveže jagode lahko razpolovimo in dodamo k solatam, kjer se lepo ujemajo z mlado špinačo, oreščki, kozjim sirom ali avokadom. Odlične so tudi v sadnih jogurtih, smutijih ali kot zdrava malica kar same.

Pri peki se izkažejo kot zanimiv dodatek kolačem in pitam. Z rahlim termičnim postopkom postanejo še bolj aromatične, a hkrati ohranijo prijetno teksturo. Sušene jagode lahko uporabimo podobno kot rozine, le da imajo izrazitejši, nekoliko tropski priokus.

Prehrana

Spodbujajo izločanje žolča in celjenje jetrnih celic

Zdravilne lastnosti

Andska jagoda ni le okusna, ampak nudi tudi številne koristi za zdravje. Cenjena je zaradi svoje bogate vsebnosti antioksidantov, ki pomagajo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Vitamin C krepi imunski sistem, kar pride prav predvsem v hladnejših mesecih, ko pogosteje krožijo viroze. Fosfor, prisoten v jagodah, ugodno vpliva na delovanje mišic in živčevja, vitamin A pa podpira zdravje oči in kože.

V tradicionalni uporabi v Andih plodove že dolgo priporočajo za spodbujanje delovanja sečil, saj naj bi pomagali pri razstrupljanju ledvic in mehurja. Ker vsebujejo malo kalorij in veliko vode, so odlični za lahkotno prehrano in so primerni tudi za tiste, ki pazijo na telesno težo.