Sladkorna bolezen tipa 1: V porastu in neozdravljiva, a obvladljiva
Sladkorna bolezen tipa 1, ki se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih, zahteva dosledno zdravljenje in nujno spremembo življenjskega sloga.
Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade beta celice v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin. To je hormon, ki omogoča vstop glukoze iz krvi v celice, kjer se uporablja kot vir energije. Brez inzulina se glukoza kopiči v krvi, kar vodi v hiperglikemijo in lahko povzroči resne zdravstvene zaplete. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je sladkorna bolezen tipa 1 manj pogosta in predstavlja približno 5–10 odstotkov vseh primerov sladkorne bolezni.
Vzroki in dejavniki tveganja
Vzroki za sladkorno bolezen tipa 1 niso popolnoma pojasnjeni, vendar raziskave kažejo, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov. Po mnenju strokovnjakov z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) genetska predispozicija igra ključno vlogo, saj so določeni geni povezani z večjo dovzetnostjo za bolezen. Okoljski dejavniki, kot so denimo virusne okužbe, lahko sprožijo avtoimunski odziv. Nekatere študije, denimo z Univerzitetne klinike v Ulmu, nakazujejo, da lahko poveča tveganje nepravilna prehrana v zgodnjem otroštvu ali izpostavljenost določenim toksinom.
Kdo najpogosteje zboli
Bolezen se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih, čeprav se lahko razvije tudi pri odraslih. Spolna razlika ni izrazita, saj prizadene oba spola približno enako.
Kako prepoznamo sladkorno bolezen tipa 1
Simptomi sladkorne bolezni tipa 1 se običajno pojavijo nenadoma in so intenzivni. Po podatkih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so najpogostejši znaki:
- Pogosto uriniranje: Telo poskuša izločiti presežek glukoze prek urina.
- Povečana žeja: Zaradi pogostega uriniranja pride do dehidracije.
- Povečana lakota: Celice ne dobijo dovolj glukoze, kar povzroči občutek lakote.
- Izguba teže: Telo začne razgrajevati maščobe in mišice za energijo.
- Utrujenost in zamegljen vid: Posledica povišanega krvnega sladkorja.
Če ti znaki niso pravočasno prepoznani, lahko pride do resnega zapleta, imenovanega diabetična ketoacidoza, ki je lahko smrtno nevarna. Prav zato je ključno zgodnje odkrivanje
Zdravljenje, zapleti in obvladovanje
Sladkorna bolezen tipa 1 je neozdravljiva, vendar jo je mogoče učinkovito obvladovati. Edino učinkovito zdravljenje je nadomeščanje inzulina, bodisi z injekcijami bodisi z inzulinsko črpalko. Po podatkih UKC Ljubljana je cilj zdravljenja vzdrževanje ravni glukoze v krvi v normalnem razponu (4,4–7,8 milimolov/liter), kar preprečuje dolgoročne zaplete, kot so poškodbe oči, ledvic ali živcev.
Poleg inzulinske terapije je ključna tudi samokontrola. Bolniki morajo redno meriti raven glukoze v krvi z glukometri ali neprekinjenimi monitorji. Pomembno je tudi upoštevanje zdrave prehrane, ki vsebuje uravnotežene količine ogljikovih hidratov, ter redna telesna aktivnost, ki poveča občutljivost na inzulin. Po priporočilih WHO naj bi bolniki tedensko opravili vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti.
Edukacija bolnikov je prav tako bistvena. Zveza društev diabetikov Slovenije poudarja, da morajo razumeti presnovo živil in prilagajati odmerke inzulina glede na vnos hrane in aktivnost.
Preprečevanje sladkorne bolezni tipa 1
Za razliko od sladkorne bolezni tipa 2, kjer lahko življenjski slog zmanjša tveganje, za sladkorno bolezen tipa 1 preventivnih ukrepov še ne poznamo. NIJZ navaja, da raziskave o morebitnih preventivnih ukrepih, kot je prilagojena prehrana v zgodnjem otroštvu, še niso prinesle dokončnih rezultatov. Vendar pa zdrava prehrana in črevesno zdravje lahko zmanjšata splošno vnetje v telesu, kar potencialno vpliva na avtoimunske procese.
Podatki za Slovenijo in svet
V Sloveniji je po podatkih NIJZ iz leta 2019 približno 136.911 oseb s sladkorno boleznijo, od tega okoli 10 odstotkov s tipom 1, kar pomeni približno 13.700 bolnikov. Število obolelih narašča, zlasti med otroki in mladostniki.
Na globalni ravni WHO poroča, da sladkorna bolezen tipa 1 prizadene 11–22 milijonov ljudi, z incidenco, ki se povečuje za približno 3 odstotke letno. Najvišja pojavnost je na Finskem (35 na 100.000 prebivalcev letno), sledijo druge severnoevropske države, kot so Švedska in Norveška. V ZDA je incidenca srednje visoka (8–17 na 100.000), medtem ko je v azijskih državah, kot sta Japonska in Kitajska, nizka (1–3 na 100.000). Razlogi za te razlike vključujejo genetske predispozicije, podnebne dejavnike in razlike v življenjskem slogu. Naraščanje incidence pripisujejo tudi boljši diagnostiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
