Kemoterapija in spremembe, na katere vas nihče zares ne pripravi
Začetek zdravljenja raka je lahko zelo zastrašujoč, še posebej, če niste pripravljeni na spremembe, ki se lahko pojavijo v telesu.
Izkušnja z rakom je pri vsakem posamezniku drugačna, možnosti zdravljenja pa se razlikujejo glede na vrsto in stadij raka ob postavitvi diagnoze. Večina zdravljenj raka vključuje neko obliko kemoterapije, zato je pomembno razumeti, kaj kemoterapija sploh je in kako lahko vpliva na telo.
Kaj se dogaja v telesu, ko dobimo raka?
Človeško telo je sestavljeno iz celic, ki se neprestano delijo in obnavljajo. Običajno telo odstranjuje celice, ki so stare ali nenormalne. Rak nastane, ko ta proces odpove in se nepravilne ali stare celice ne uničijo, temveč se začnejo nekontrolirano razmnoževati in rasti, navaja Ameriško združenje za klinično onkologijo (ASCO). Kemoterapija deluje tako, da zaustavi ali upočasni hitro rast in delitev rakavih celic. Zdravila za kemoterapijo delujejo na celice v različnih fazah celičnega cikla. Vrsta rakavih celic določa, katera kemoterapija bo uporabljena in kako bo potekal režim zdravljenja.
ASCO opozarja tudi, da kemoterapija lahko poškoduje zdrave celice. Prav zato ima lahko zdravljenje številne stranske učinke, ki se razlikujejo glede na zdravilo in posameznika. Nekatera zdravila povzročijo izrazite stranske učinke, druga pa manj ali sploh ne. Pomembno je, da se pred začetkom zdravljenja z zdravnikom pogovorite o možnih neželenih učinkih, da boste vedeli, kaj lahko pričakujete.
Zakaj pride do stranskih učinkov kemoterapije?
Klasična kemoterapija uničuje hitro deleče se rakave celice, hkrati pa lahko poškoduje tudi zdrave celice, navaja Ameriško združenje za boj proti raku. Kemoterapija ne loči med rakavimi in nekaterimi zdravimi celicami, zato pride do stranskih učinkov. Ti se pojavijo, dokler si zdrave celice ne opomorejo.
Nekatere zdrave celice so bolj občutljive za kemoterapijo, na primer celice sluznice prebavil, kar lahko povzroči razjede v ustih, težave z zobmi, drisko in druge prebavne težave. Prizadete so lahko tudi krvne celice, ki nastajajo v kostnem mozgu, ter lasni mešički, saj se te celice delijo hitreje kot druge. Cilj kemoterapije je najti ravnovesje med uničevanjem rakavih celic in ohranjanjem zdravih celic, da bi zmanjšali stranske učinke.
Vsak bolnik se na kemoterapijo odzove drugače. Dobra novica pa je, da je danes zaradi napredka medicine veliko stranskih učinkov mogoče omiliti ali celo preprečiti, podarja Yale Medicine.
Tako imenovani »kemoterapevtski možgani«
Študija, objavljena v reviji Critical Reviews in Oncology/Hematology, opozarja, da so kognitivne motnje pri bolnikih, ki prejemajo kemoterapijo, resničen problem. Izraz »chemo brain« opisuje upad miselne zbranosti in mentalne okretnosti. Pojavi se lahko pred, med ali po zdravljenju ter traja več mesecev ali celo let. Kaže se kot mentalna megla ali pozabljivost. Kognitivne motnje lahko prispevajo tudi sam rak, stres ob diagnozi ali druge oblike zdravljenja, krivec ni le kemoterapija. Zdravstveni inštituti bolnikom svetujejo uporabo seznamov opravil, miselnih aktivnosti, kot so križanke ali druge miselne igre.
Utrujenost, pogost stranski učinek kemoterapije
Povezava med rakom in utrujenostjo, ki jo povzroča kemoterapija, ni povsem pojasnjena. Znano pa je, da je ta utrujenost drugačna od običajne utrujenosti in se ne izboljša povsem z počitkom ali spanjem. To je verjetno posledica dejstva, da kemoterapija poškoduje tako zdrave kot rakave celice, telo pa potrebuje dodatno energijo za obnovo, navaja klinika Mayo.
ASCO dodaja, da kemoterapija lahko povzroči začasno zmanjšanje števila rdečih krvnih celic, kar vodi v slabokrvnost. Zaradi pomanjkanja kisika se lahko pojavi izrazita utrujenost, ki se izboljša, ko se krvna slika normalizira. Kot navajajo, je najbolj izrazita na sredini zdravljenja in se lahko zmanjša proti koncu.
Kemoterapija lahko povzroči slabokrvnost, ki se kaže z utrujenostjo, vrtoglavico, pospešenim bitjem srca in bledico. Zdravnik bo redno spremljal krvno sliko in po potrebi ukrepal.
Slabost in bruhanje
Med najpogostejšimi stranskimi učinki sta ravno slabost in bruhanje. Ta pojav lahko močno zmanjša kakovost življenja in oteži nadaljevanje zdravljenja. Resnost je odvisna od vrste in kombinacije zdravil ter trajanja terapije, lahko pa tudi od vrste raka in njegove lege.
Zaradi sodobnih zdravil je danes slabost pogosto mogoče preprečiti ali omiliti. Če pa ni ustrezno obvladana, lahko vodi v izgubo telesne teže, podhranjenost in motnje elektrolitov. Strokovnjaki svetujejo manjše, pogostejše obroke ter pitje ingverjevega napitka, jabolčnega soka ali čaja za umiritev želodca.
Izpadanje las
Izpadanje las je pogost, a ne obvezen stranski učinek kemoterapije. Ker kemoterapija uničuje hitro deleče se celice, so prizadeti tudi lasni mešički, kar vodi v začasno izgubo las. Ameriško združenje za boj proti raku opozarja, da lahko izpadejo tudi obrvi, trepalnice in druge telesne dlake.
Periferna nevropatija
Raziskave kažejo, da lahko kemoterapija povzroči periferno nevropatijo pri velikem deležu bolnikov, zlasti pri zdravilih na osnovi platine. Simptomi vključujejo mravljinčenje, odrevenelost rok in nog, težave z drobnimi gibi, pa tudi težave s sluhom in vidom. Preventiva za zdaj ne obstaja, zato je ključno lajšanje simptomov in odprta komunikacija z zdravstveno ekipo. Ob hujših težavah lahko zdravnik prilagodi zdravljenje.
Spremembe v delovanju črevesja, apetita in okusa
Ker se celice prebavil hitro delijo, jih kemoterapija pogosto prizadene. To lahko povzroči drisko ali zaprtje, včasih izmenično. Driska je pogostejša in lahko zahteva prilagoditev terapije, zaprtje pa se pojavi pri manjšem deležu bolnikov. Izguba apetita, pa je pogosta. Hrana lahko dobi kovinski okus, zato Ameriško združenje za boj proti raku priporoča uporabo plastičnega pribora ter žvečenje žvečilnih gumijev ali bonbonov. Pomembno je ohranjati hidracijo in poiskati pomoč zdravstvene ekipe.
Povečana krvavitev in modrice
Kemoterapija lahko zmanjša število trombocitov, kar poveča tveganje za krvavitve. Zdravniki zato redno spremljajo krvno sliko. Priporočljiva je uporaba mehke zobne ščetke, električnega brivnika in previdnost pri zdravilih, ki redčijo kri.
Povečano tveganje za okužbe
Kemoterapija zmanjšuje število belih krvnih celic, kar poveča tveganje za okužbe. Zdravniki lahko predpišejo zdravila za spodbujanje njihove tvorbe in svetujejo preventivne ukrepe.
Razjede v ustih (mukozitis)
Mukozitis se pojavi zaradi poškodbe sluznice ust in lahko povzroči boleče razjede. Priporočljiva je dobra ustna higiena, izogibanje alkoholu in začinjeni hrani ter hlajenje ustne votline.
Dolgoročni stranski učinki
Nekateri stranski učinki se lahko pojavijo mesece ali leta po zdravljenju, vključno s kognitivnimi težavami, okvarami sluha in dolgotrajno utrujenostjo. Pomembno je, da ste do sebe potrpežljivi in v stiku z zdravstveno ekipo tudi po koncu zdravljenja.
