Slovenski strokovnjaki: Vsaka kapljica krvi v urinu je znak za alarm
Kri v urinu je eden najpomembnejših opozorilnih znakov raka sečnega mehurja, a ker pogosto ne boli in se pojavlja le občasno, mnogi z obiskom zdravnika odlašajo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Sloveniji rak sečnega mehurja letno prizadene med 350 in 400 ljudi, pogosteje moške, približno dve tretjini bolnikov je moških. Po pogostosti sodi med najpogostejše rake v urologiji, takoj za rakom prostate.
Je bolezen, o kateri vemo presenetljivo malo, pogosto pa jo spremljata molk in stigma – deloma zaradi simptomov, deloma zaradi posledic zdravljenja, o katerih ljudje neradi govorijo.
Najpogostejši simptomi
"Med najpogostejše simptome sodi kri v urinu, pomembna dejavnika tveganja pa sta kajenje in izpostavljenost kancerogenom na delovnem mestu", pojasnjuje urolog dr. Simon Hawlina s Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana.
Opozoril je tudi na redkejše, geografsko pogojene vzroke te bolezni, s katerimi se v klinični praksi srečujejo predvsem v povezavi z migracijami in globalno mobilnostjo. Mednje sodi okužba s parazitom Schistosoma, razširjenim predvsem v nekaterih delih Afrike, ki lahko povzroča kronično vnetje mehurja in dolgoročno povečuje tveganje za raka.
Prav faza, v kateri raka odkrijemo, odloča o preživetju
"Velika je razlika, ali bolezen odkrijemo zgodaj ali v napredovali fazi," poudarja dr. Hawlina. V 75 odstotkih primerov je rak odkrit, ko je še v površinski plasti in ne vrašča v mišico – petletno preživetje teh bolnikov je približno 80-odstotno.
Pri 20 odstotkih bolnikov je bolezen že v mišičju, kjer petletno preživetje pade na okoli 50 odstotkov. Pri približno petih odstotkih bolnikov bolezen že napreduje, petletno preživetje pa znaša le okoli 5 odstotkov. »Zato je ključno, da raka odkrijemo čim prej in ga začnemo zdraviti zgodaj,« opozarja.
Sodobno zdravljenje ohranja organ
Zadnja leta vse pomembnejšo vlogo dobiva pristop za ohranjanje organov z radioterapijo oziroma zdravljenje z obsevanjem, ki pri izbranih bolnikih omogoča ohranitev sečnega mehurja.
"Pri 20 do 25 odstotkih bolnikov, pri katerih je rak že začel preraščati v mišično plast, vključimo zdravljenje z obsevanjem," navaja dr. Janka Čarman, specialistka radioterapije in onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Pri bolnikih, ki izpolnjujejo določene pogoje, obsevanje kombinirajo s predhodno odstranitvijo tumorja preko sečnice, brez odstranitve mehurja, po potrebi pa dodajo še sistemsko kemoterapijo. "Ocenjujemo, da je približno 25 do 30 odstotkov bolnikov, pri katerih je sicer predvidena odstranitev mehurja, primernih za takšen pristop," pojasnjuje Čarman.
Ko je potrebna operacija
Če bolezen napreduje v mišično plast ali se ponavlja, se zdravniki z bolnikom pogovorijo tudi o radikalnem kirurškem zdravljenju – odstranitvi mehurja, ki sodi med največje operativne posege.
"Ker gre večinoma za starejše bolnike, je odločitev za tak poseg zelo zahtevna," pojasnjuje internistični dr. Boštjan Šeruga z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Gre za obsežen poseg, pri katerem odstranijo mehur, pri moških tudi prostato, pri ženskah rodila ter bezgavke, nato pa uredijo odvajanje urina, najpogosteje s pomočjo črevesnega segmenta in stome. "Pri mlajših bolnikih poskušamo ohraniti samopodobo, zato iz črevesja kirurško izoblikujemo rezervoar," opisuje Šeruga.
Strokovnjaki konference poudarjajo, da je tudi po zahtevnem zdravljenju mogoče živeti kakovostno, aktivno in polno življenje.
