Pred naslednjo tetovažo preberite tole
Tetovaža je za mnoge del identitete, lep spomin, nekaj osebnega. A stroka počasi odkriva, da črnilo v telesu ni povsem nevtralno. Zbrali smo vse, kar je dobro vedeti.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Če imate tetovažo ali pa jo šele načrtujete, vas verjetno ne bo presenetilo, da telo črnila ne sprejme ravno z odprtimi rokami. Navsezadnje gre za tuje snovi, ki jih vbrizgamo globoko v kožo. A kaj se tam dejansko dogaja? Veda počasi odkriva odgovore, in čeprav niso vsi pomirjujoči, pa tudi razloga za paniko zaenkrat ni, pojasnjuje Manal Mohammed, višja predavateljica medicinske mikrobiologije na Univerzi Westminster.
Kaj se zgodi, ko črnilo vstopi v kožo?
Črnilo za tetovaže je kompleksna kemijska zmes. Vsebuje barvila, ki dajejo barvo, tekočine za enakomerno porazdelitev črnila, konzervanse in manjše količine nečistoč. Ko črnilo vbrizgamo v dermis (globok sloj kože) jo telo prepozna kot tujo snov.
Ta plast je pod povrhnjico (epidermisom) in je bolj stabilna, kar zagotavlja trajnost tetovaže. Črnilo se tam zadrži v mreži kolagenskih vlaken, proces pa sproži vnetni odziv kože.
Imunske celice jo poskušajo odstraniti, a delci so preveliki, da bi jih telo popolnoma izločilo. Namesto tega ostanejo ujeti v kožnih celicah in prav to je razlog, zakaj so tetovaže trajne, navaja Mohammed.
Raziskave kažejo, da pigmentni delci potujejo skozi limfni sistem in se nalagajo v bezgavkah. Dolgoročnih posledic tega nalaganja zaenkrat še ne poznamo dobro, a bezgavke imajo pri obrambi telesa ključno vlogo, opozarja predavateljica.
Vpliv na cepiva in imunski odziv
Nedavna študija je pokazala, da pogosto uporabljena tetovažna barvila vplivajo na imunsko aktivnost in vnetje v bezgavkah, in sicer do dva meseca po tetoviranju. Še bolj zanimiva in za marsikoga morda presenetljiva, je ugotovitev, da je prisotnost črnila na mestu cepljenja spremenila imunski odziv na cepivo proti covidu-19.
"To ne pomeni, da tetovaže cepiva naredijo nevarna," poudarja Mohammed. Pomeni pa, da lahko pigmenti motijo kemično komunikacijo imunskih celic pod določenimi pogoji.
Alergije, vnetja in okužbe
Najpogosteje dokumentirana tveganja so alergijske in vnetne reakcije. Rdeče barvilo je posebej pogosto povezano z vztrajnim srbenjem, oteklino in granulomi, majhnimi vnetnimi vozliči, ki nastanejo, ko imunski sistem poskuša izolirati snov, ki je ne more odstraniti. Ti odzivi se lahko pojavijo mesece ali celo leta po tetoviranju, pogosto sproži jih izpostavljenost soncu.
Slaba higiena lahko privede do okužb z bakterijo Staphylococcus aureus, hepatitisom B in C ter v redkih primerih z atipičnimi mikobakterijami, navaja Mohammed.
Kaj pa rak?
Zaenkrat ni trdnih dokazov, ki bi tetovaže pri ljudeh neposredno povezovali z rakom, vendar laboratorijske in živalske študije kažejo na potencialna tveganja. Nekateri pigmenti se sčasoma ali ob izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom razgradijo v strupene in včasih rakotvorne stranske produkte. Ker rak pogosto potrebuje desetletja, da se razvije, teh tveganj zaenkrat ni mogoče neposredno preučiti, podarjajo študije.
Večje tetovaže, večja kemična obremenitev
Večje, številčnejše in bolj barvite so tetovaže, tem večja je skupna kemična obremenitev telesa. V kombinaciji z izpostavljenostjo soncu, staranjem, spremembami imunskega sistema ali laserskim odstranjevanjem to breme morda prinaša posledice, ki jih znanost še ni v celoti odkrila, opozarja predavateljica. Trenutni dokazi ne nakazujejo razširjene nevarnosti, a rastoče število raziskav odpira pomembna odprta vprašanja o strupenosti, imunskih učinkih in dolgoročnem zdravju.
