Arhiv Štajerskega Tednika

Pa vendar so v javnost, ki je bolj vajena novic o pacientih, ki napadajo svoje sotrpine in osebje, pricurljala pripovedovanja o prav takšnem početju, in to v ljubljanski psihiatrični kliniki. Informacije so bile sprva anonimne, kasneje so se našli tudi nekdanji pacienti, ki so se izpostavili z imenom in priimkom.

Da nič od tega ne drži, da gre celo za popolno laž, trdi direktor klinike Bojan Zalar, zaposleni pa so prizadeti zaradi očitkov o malomarnem in nasilnem vedenju do pacientov, saj pravijo, da pri svojem delu »nismo tako površni, da bi nam nekdo lahko pretepal paciente«.

Na delu inkvizicijske metode

Zalar obžaluje, da nihče ne upošteva njihovih argumentov. »Kdo so ti bivši pacienti, ki so pričali o nasilju? Koliko jih je? Kaj stoji za tem? Ni pravih dokazov, le klevetanje z nekim mračnjaškim ozadjem, ki ima inkvizicijsko poslanstvo in ki se ne ustavlja kljub racionalnim razlogom. To smo v zgodovini že videli.«

Psihiatrija je po njegovem deležna toliko nadzorov kot nobena druga institucija v Sloveniji, morebitno sistematično izvajanje nasilja nad pacienti zato ni mogoče zaradi vseh varovalk in internih nadzorov, poleg tega redno beležijo vse incidente, ki se dogajajo na oddelkih. Za primer navede, da so imeli približno 140 primerov fizičnega nasilja, usmerjenega proti pacientu ali zaposlenim, iz tega podatka pa ni razvidno, v koliko od teh primerov je bilo takih, kjer je zaposleni s pacientom ravnal neprimerno.

Preberite več v Štajerskem Tedniku