Pexels

V vsakdanjem življenju se prej ali slej večina od nas znajde v odnosu, ki ne vpliva dobro na naše razpoloženje. Ni nujno, da gre za kaj očitno napačnega, za konkretno nadlegovanje ali kaj podobnega. Pogosto se zgodi bolj subtilno – skozi ton, telesno govorico ali bodeče besede, ob katerih nas začne tiščati v prsih. Morda nas imajo taki ljudje celo radi in nam resnično ne želijo slabega, a po druženju z njimi ostajamo utrujeni, razdraženi ali čustveno izpraznjeni.

Takšni odnosi pogosto niso dramatični navzven, vseeno pa dolgoročno tiho spodjedajo naš notranji mir. Pogosto iz njih ne moremo enostavno »pobegniti«, včasih pa tega tudi nočemo, saj smo z osebo na drugi strani tako ali drugače povezani. Toksičnost v odnosih redko izgleda kot zlobnost. Pogosteje se kaže kot nenehno prelaganje odgovornosti, subtilno razvrednotenje, čustveno izčrpavanje ali občutek, da moramo biti stalno previdni, kaj in kako povemo.

PREBERITE TUDI:

Osebna rast

Kako slediti sebi, tudi če se drugi ne strinjajo

Osebna rast

Kdaj tišina v odnosu povezuje in kdaj začne rušiti bližino

In prav tu se začne dilema: če se zavarujemo, bomo videti neprijazni; če ostanemo prijazni, pa bomo spet šli čez sebe. Kako se torej zaščititi pred toksično dinamiko, ne da bi pri tem postali hladni, ostri ali cinični?

Pexels

Prijazni, a brez popuščanja

Veliko ljudi je bilo vzgojenih v prepričanju, da je prijaznost enaka prilagodljivosti. Da pomeni potrpežljivo prenašati, razumeti vse, biti tiho in ne povzročati nelagodja. A takšna prijaznost ima visoko ceno. Sčasoma postane oblika samopozabe, kjer skrb za druge sistematično izrinja skrb zase. Prijaznost brez meja hitro postane povabilo k zlorabi, četudi nenamerni.

V resnici prave prijaznosti ne moremo enačiti z odsotnostjo meja. Zdrava prijaznost pomeni, da ostanemo spoštljivi tudi takrat, ko rečemo ne. Da ne napadamo, ne razlagamo v neskončnost in ne rešujemo čustev drugih na svoj račun.

Notranja meja je pomembnejša od zunanje

Ko govorimo o zaščiti v toksičnih odnosih, najprej pomislimo, kakšne ukrepe lahko sprejmemo navzven. Kaj naj rečemo, kako naj se postavimo in kako naj se odzovemo. A v resnici se mora zaščita začeti še preden posežemo po zunanjih strategijah. Določa jo naša notranja odločitev o tem, kaj smo še pripravljeni prenašati in česa ne.

Ko pride do takšne odločitve, si nehamo razlagati tuje vedenje kot nekaj, kar moramo popraviti ali morda celo razumeti do potankosti. Zelo jasno prepoznamo, kdaj nek pogovor vedno znova vodi v isto dinamiko, in se zavestno odločimo, da vanjo ne vstopimo več s polno čustveno investicijo. Takrat lahko ostanemo vljudni, a ne več »razgaljeni«.

Kratek, miren odziv je pogosto najboljša zaščita

V toksičnih odnosih nas pogosto ujamejo v dolge razlage. Zakaj smo tako reagirali, zakaj potrebujemo drugače, zakaj nas je nekaj prizadelo. A vsak dodaten stavek lahko postane nova vstopna točka za razvrednotenje, obračanje besed ali minimiziranje.

Zato je ena najbolj učinkovitih, a hkrati najtežjih veščin sposobnost kratkega, mirnega odziva. S pogledom v oči in samozavestno držo. Brez opravičevanja. Brez prepričevanja. Stavki, kot so »Tega ne želim«, »Tako mi ni v redu« ali »O tem se ne bom pogovarjal«, niso nesramni. So jasni. In jasnost je pogosto največja grožnja toksični dinamiki.

Pexels

Ko prijaznost pomeni distanco

Pomembno je razumeti tudi, da prijaznost ne pomeni nujno bližine. V nekaterih odnosih je najbolj sočutna izbira ravno več distance. Takrat začnemo deliti manj osebnih informacij. Manj razlagamo in smo manj čustveno odprti. Ne gre za to, da bi želeli biti hladni, temveč za odgovornost do nas samih.

Pri tem je treba pričakovati, da bo takšna distanca pogosto sprožila občutek krivde. Kot da zapuščamo vlogo razumevajočega, potrpežljivega človeka. A v resnici zapuščamo vlogo tistega, ki je bil stalno na voljo za čustveno razbremenjevanje drugih.

Osebna rast

Kako prenehati živeti za potrditve drugih

Prijaznost do sebe kot temelj vseh odnosov

Na koncu se vse vrne k enemu vprašanju: ali znamo biti prijazni tudi do sebe. Ne le v teoriji, ampak v vsakdanjih, včasih neprijetnih situacijah. Ko ne odgovorimo takoj. Ko ne pojasnimo vsega. Ko izberemo mir namesto razlage.

Pexels

Zavarovati se v toksičnih odnosih ne pomeni zapreti srca. Pomeni ga obvarovati. In paradoksalno ravno takrat, ko nehamo svojo prijaznost dokazovati, postane ta bolj resnična. Mirnejša. Manj pogojena. In predvsem takšna, ki nas ne stane več notranjega ravnovesja.