Arhiv Štajerskega Tednika

Pred desetletjem so v Ljubljani ustanovili društvo Temno nebo Slovenije, da bi tako strokovno kot širšo javnost opozorili na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. “Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti prihodnjim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj,” so poudarili v društvu.

Mohar iz omenjenenga društva je opozoril, da je bila ena prvih občin v Sloveniji, ki so nameščale okoljsko škodljive bele LED-svetilke, mestna občina Ptuj: “S tem so naredili mesto hladno. Dosti prijetnejša svetloba bi bila 3000 K ali, še bolje, PC-amber (oranžna). Če stare objekte osvetlite z modrikasto barvo, jim odvzamete srednjeveško čarobnost. Najslabši primer, ki ga poznam, so Firence. Tam so rumeno-oranžne natrijeve svetilke, s katerimi so osvetljevali kulturno dediščino, zamenjali z belimi LED-svetilkami. V nočnem času je srednjeveški trg kot kakšna nakupovalna ulica, z razsvetljavo so povsem odvzeli čar svetovno znamenitim objektom.”

Težave z razsvetljavo še zdaleč niso le ekološke ali celo estetske narave, je opomnil: “Pri Cirkovcah je na železniških tirih umrlo dvajset oseb, med drugim so domačini krivili tudi razsvetljavo bližnje transformatorske postaje, ki je poslabševala vidljivost na prehodu čez železnico.

Preberite več v Štajerskem Tedniku