Jemljete aspirin vsak dan? To morate vedeti
Mnogi verjamejo, da aspirin preprečuje raka in druge resne bolezni, vendar zdravniki svarijo: zaščita ni dokazana, tveganje za resne zaplete pa obstaja.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Aspirin je desetletja veljal za preprosto in dostopno preventivo proti srčno-žilnim zapletom, vnetjem, celo raku debelega črevesa. Vendar nova obsežna analiza opozarja: pri ljudeh s povprečnim tveganjem koristi niso tako samoumevne, tveganja pa se lahko pojavijo že od prve tablete.
Raziskava, objavljena v strokovni reviji Cochrane Database of Systematic Reviews, je združila podatke desetih kliničnih študij s skupno 124.837 udeleženci. Znanstvenike je zanimalo, ali redno jemanje aspirina zmanjšuje pojavnost raka debelega črevesa ali predrakavih polipov pri osebah brez povečanega genetskega tveganja.
Zaščitni učinek ni potrjen
Rezultati kažejo, da aspirin v prvih petih do petnajstih letih jemanja verjetno ne zmanjša tveganja za raka debelega črevesa. V posameznih študijah se je morebitni zaščitni učinek pokazal šele po več kot desetletju redne uporabe, vendar raziskovalci opozarjajo na metodološke omejitve. Udeleženci so lahko vmes spreminjali terapijo ali prenehali z jemanjem, kar zmanjšuje zanesljivost dolgoročnih zaključkov.
Ključno sporočilo analize je, da morebitne koristi niso niti hitre niti zagotovljene.
Tveganje je takojšnje
Na drugi strani so tveganja jasneje opredeljena. Vsakodnevno jemanje aspirina poveča verjetnost resnih krvavitev, zlasti iz prebavil, ter lahko poveča tveganje za hemoragično možgansko kap; to je kap, ki nastane zaradi razpoka krvne žile v možganih.
Tveganje je odvisno od odmerka, vendar ni omejeno le na visoke doze. Tudi nizki odmerki, ki se pogosto priporočajo v preventivne namene, povečajo možnost krvavitev. Posebej ranljivi so starejši, bolniki z razjedami želodca ali dvanajstnika ter osebe z motnjami strjevanja krvi.
Ni enako za vse
Pomembno je poudariti, da se ugotovitve nanašajo na populacijo s povprečnim tveganjem. Pri posameznikih z visokim genetskim tveganjem, denimo pri tistih z Lynchovim sindromom, so nekatere prejšnje raziskave pokazale potencialne koristi dolgotrajnega jemanja aspirina. Toda takšni primeri ne predstavljajo splošne populacije.
Zato strokovnjaki odsvetujejo samoiniciativno jemanje aspirina zgolj z namenom preprečevanja raka. Odločitev mora temeljiti na individualni oceni koristi in tveganj, ki jo opravi zdravnik.
Temelj preventive ostaja življenjski slog
Rak debelega črevesa je med najpogostejšimi malignimi boleznimi, pojavnost pa narašča tudi pri mlajših od 50 let. Kljub iskanju farmakoloških rešitev temelj preventive ostaja nespremenjen: uravnotežena prehrana z dovolj vlakninami, redna telesna dejavnost, vzdrževanje zdrave telesne teže ter udeležba v presejalnih programih.
Zaključek analize je jasen. Aspirin ni univerzalna zaščita pred rakom. Morebitni učinki zahtevajo dolgotrajno uporabo, tveganja pa so prisotna od začetka. Pri preventivi tako še vedno največ šteje premišljena odločitev in pogovor z zdravnikom.
