Arhiv Štajerskega Tednika

Pred večino otrok je še slaba polovica počitnic, ki jih bodo skušali zagotovo čim bolje izkoristiti. Namen dopustov in prostih dni je namreč ravno v počitku, pomembno pa je tudi, da smo dovolj časa zunaj na svežem zraku in se »odklopimo« od vsakdanjih obveznosti in skrbi, poudarjajo na NIJZ. Ob tem pa opozarjajo, da odklopa in počitka ne gre povezati z rabo sodobnih tehnologij. Te imajo namreč negativen vpliv na otroke in mladostnike.

Ekrani spreminjajo otroško igro in domišljijo

Še posebej je uporaba tehnologij škodljiva za otroke do tretjega leta starosti in v predšolskem obdobju, saj se otroški možgani in telesa intenzivno razvijajo, tehnologija pa na to vpliva moteče, opozarja Alenka Vindiš, vzgojiteljica in medicinska sestra: »V tem obdobju je naravno otrokovo stanje gibanje in raziskovanje okolja, ne pa strmenje v ekrane.« Vindiševa je prepričana, da tehnologija spodbuja neaktivnost, povzroča težave s spanjem in koncentracijo, je vzrok slabemu usvajanju jezika, prevelikemu razburjenju in tudi odvisnosti od zaslonov: »Iz prakse dela v vrtcu lahko potrdim, da so predšolski otroci, ki niso bili izpostavljeni ekranom, premogli neprimerno več koncentrirane in zatopljene igre ter imeli več lastnih idej, kako in kaj se igrati, kot vrstniki, ki so bili izpostavljeni televiziji. Spominjam se mame, ki mi je dejala, da se njena hči, odkar je doma prenehala gledati risanke, čudovito sama zaigra in ima precej več domišljije. Ekrani popolnoma spremenijo otroško igro in zelo slabo vplivajo na otroško domišljijo.«

Pri starejših otrocih je tehnologija seveda prisotna in se ji je nemogoče izogniti, zato pa je treba posvetiti več pozornosti varnosti otroka ob uporabi tehnologij, še posebej interneta, ter omejevanju časa, preživetega ob ekranih, poudarja. A sodobna tehnologija ne le, da omejuje domišljijo, temveč otrokom in mladostnikom omogoča, da se jim ni treba soočati s situacijami ali neuspehi. »Pri računalniških igricah hitro dosežejo rezultate, če jim potek igre ni všeč, lahko kadarkoli prekinejo in začnejo znova, posledično se jim ni treba soočati s frustracijami ob izgubljanju ali zmagovanju kot pri družabnih igrah v živo, prav tako jim ni treba vlagati posebnega truda,« pa dodaja Nada Trtnik, zakonska in družinska terapevtka. Ob tem je dodala primer iz prakse, kako je eden izmed mladostnikov realni svet zamenjal za virtualnega. »Staršem se, ko je bil za računalnikom, ni bilo treba ukvarjati z otrokom, niso ga niti drugače motivirali, temveč so ga pustili. Tako da če je hotel npr. loviti ribe, si je naložil aplikacijo z igro za lovljenje rib. In samo s pritiskanjem prstov je odigral celo igro lovljenja rib. Ni se mu bilo treba peljati do reke, biti ob reki ure in čakati, ali bo kaj ujel ali ne. Ni mu bilo treba čistiti rib. Nič od tega. Samo naložil si je igro na računalnik.«

Seveda pa ima vsak minus tudi svoj plus. Namreč ne gre spregledati poučnosti nekaterih oddaj, risank, informacij, ki so dostopne na spletu. »Uporaba tehnologije je lahko za omejen čas tudi super varuška za otroke, mladostnike, način za preganjanje dolgčasa, način za umirjanje čustva. Ampak, poudarjam, le v omejeni količini.«

Največ lahko storijo starši

Preberite več v Štajerskem Tedniku