Andrej Petelinšek

Sklepne besede je danes predstavila le tožilka Mojca Petan Žura, ki je za utemeljitev po njenem nedvomno dokazanih očitkov potrebovala več ur, zato bo obramba prišla na vrsto šele v četrtek.

Za soobtoženega nekdanjega direktorja KBM Leasinga Igorja Šujico je Petan Žura sodnemu senatu pod vodstvom Danile Dobčnik Šoštarič predlagala štiri leta zapora, tako za nekdanjega prvega moža nekoč druge največje državne banke Matjaža Kovačiča kot za Šujico pa še stranski denarni kazni. Za tretjeobtoženega Borisa Cekova, ki je prav tako prihajal iz sistema Nove KBM in je imel po mnenju tožilke manj pomembno vlogo pri očitkih, je predlagala leto dni alternativnega prestajanja kazni z delom v splošno korist.

Zloraba položaja

Matjaž Kovačič in Matej Raščan za več kot tri leta v zapor

Edina primerna kazen je zaporna

Pri Kovačiču je pojasnila, da je edina primerna kazen zaporna, saj je bil v preteklosti že dvakrat pravnomočno obsojen, pa tudi zato, ker naj bi zagrešil eno najhujših gospodarskih kaznivih dejanj in državno banko oškodoval za 25 milijonov evrov. "Bil je direktor druge največje državne banke, ki mu je bilo zaupano veliko premoženje, na koncu pa so morali bančno luknjo krpati davkoplačevalci," je dejala tožilka. Kovačiču v slabo šteje tudi, da slabih poslovnih odločitev do danes ni niti malo obžaloval ali priznal.

Ker je mariborsko sodišče Kovačiča lani za zlorabe položaja v dveh drugih primerih že obsodilo na leto in pol oziroma tri leta in devet mesecev zapora, je tožilka danes predlagala, da senat nekdanjemu bančniku izreče enotno kazen devet let zapora.

Banko oškodovali za več kot 25 milijonov evrov

Specializirano državno tožilstvo nekdanjim vodilnim v takrat še državni banki očita zlorabo položaja, ker naj bi s svojim vplivom dosegli odobritev kreditov za pridobitev več nepremičnin na Hrvaškem.

Zemljišča so najprej kupila projektna podjetja, nato pa je njihova hrvaška družba Multiconsult s pomočjo kreditov banke v zelo kratkem času, a za precej višjo ceno, odkupila poslovne deleže teh podjetij in tako prišla do zemljišč. S tem naj bi Kovačič, Šujica, Cekov in članica uprave Manja Skernišak po prepričanju tožilstva oškodovali banko za več kot 25 milijonov evrov. Skernišak zaradi zdravstvenih težav sodijo ločeno.

Neznosna lahkost bankirskega sprenevedanja

Bankirski misterij Matjaža Kovačiča: kam so izginili milijoni?

Šujica operativec, ki ga je Kovačič omenjal Janši?

Tožilka je v dobre štiri ure dolgih sklepnih besedah zatrjevala, da so očitki nedvomno dokazani, obramba Kovačiča, da pri omenjenih poslih ni odločal in da se je tudi kot član kreditnega odbora izločal iz glasovanja, pa da je neverodostojna. Prepričana je, da je uprava banke o poslih morala biti seznanjena, še več - prav ta je sprejela odločitev, da gredo v nakup nepremičnin, medtem ko je bila družba Multiconsult le "kaselc", kot ga je v enem od dopisov, ki so v kazenskem spisu, poimenoval celo sam Šujica.

Ob tem je poudarila, da je takratni direktor omenjene družbe Tomislav Blagus, ki mu sodijo v ločenem postopku, imel pravico sam odločati le o poslih do 50.000 evrov, o vsem ostalem pa je odločal nadzorni svet, v katerem so sedeli vodilni iz mariborske banke. Tožilka je obrambi očitala, da so med zaslišanjem prič ob neprijetnih vprašanjih tožilstva slednjim skušali sugerirati odgovore, zato je pri presoji še bolj pomembno upoštevati vse relevantne listinske dokaze.

Monera

Tožilstvo predlaga štiri leta in pol zapora za Kovačiča

Trditve Šujice, da sam ni vsebinsko odločal pri cenitvah nepremičnin in da v zvezi s konkretnimi, ki so del obtožnice, nikoli ni potoval na Hrvaško, je ovrgla med drugim s seznamom številnih potnih nalogov, ki so dokazovali ravno nasprotno. "Prav neverjetno bi bilo, da si nihče od vodilnih ne bi nikoli pred nakupom ogledal zemljišč," je dejala tožilka. Šujico je obtožila tudi, da se je le nekaj dni pred zaslišanjem dobil z eno od prič in tako skušal vplivati na njeno pričanje.

Prepričana je, da je bil prav Šujica operativec, ki ga je v svojih elektronskih dopisih Kovačič omenjal takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši. Tega je namreč obveščal o potencialni poslovni priložnosti na Hrvaškem. Petan Žura je kot neverodostojno in zgolj teoretično ocenila tudi strokovno mnenje, ki ga je po naročilu obrambe pripravil ekonomist Saša Prelič.

Kot je še zatrdila, je to, da so bila hrvaška zemljišča preplačana in da je šlo za nasedlo naložbo, dejstvo. O tem po njenih besedah govori tudi podatek, da jih banki tudi po več kot 15 letih še vedno ni uspelo prodati, zemljišča pa še naprej ostajajo neurejena.