Profimedia

Na današnji novinarski konferenci so na NIJZ poudarili, da so smernice rezultat večletnega sodelovanja širokega nabora strokovnjakov različnih specialnosti. Nastale so kot odgovor na visoko razširjenost pomanjkanja vitamina D med prebivalci Slovenije, predvsem v zimskem času ter pri starejših odraslih in drugih ranljivih skupinah. Kot navaja NIJZ na svoji spletni strani, so smernice potrdili pristojni razširjeni strokovni kolegiji ministrstva za zdravje ter Združenje endokrinologov Slovenije, kar jim daje trdno strokovno podlago in verodostojnost.

Smernice za splošno zdrave ljudi

Endokrinologinja Marija Pfeifer je uvodoma pojasnila, da so smernice za zagotavljanje ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D pripravili na podlagi epidemioloških raziskav, ki so razkrile zelo slabo preskrbljenost slovenske populacije s tem vitaminom. Po njenih besedah smernice niso namenjene določenim bolezenskim stanjem, temveč predvsem splošno zdravim ljudem ter nekaterim ranljivejšim skupinam, ki sicer sodijo v zdravo populacijo, vendar imajo večje tveganje za pomanjkanje vitamina D.

· Prehrana

Kaj jesti pozimi, da dobimo dovolj vitamina D in zakaj je tako pomemben

Poudarila je tudi, da vitamin D uravnava presnovo kalcija in fosfata, ta pa je ključna za normalno rast in obnovo kosti ter za pravilno delovanje mišic. Številne metaanalize in randomizirane kontrolirane raziskave o dodajanju vitamina D po njenem mnenju v zadnjih letih dokazujejo tudi njegove pozitivne učinke na zmanjšanje pojavnosti avtoimunskih bolezni in akutnih okužb dihal. Znanstveni dokazi kažejo, da lahko dodajanje vitamina D zmanjša umrljivost bolnikov pri nekaterih vrstah raka, da dokazano zmanjšuje pojavnost sladkorne bolezni pri osebah z visokim tveganjem ter da nekoliko znižuje splošno umrljivost. Ugodni učinki so izrazitejši pri ljudeh, ki so imeli že pred začetkom raziskav znižane ravni vitamina D – kar je za slovensko populacijo pogosto značilno.

Sa.R.

Igor Pravst z Instituta za nutricionistiko je izpostavil, da trenutno razpoložljivi podatki kažejo na zelo razširjeno pomanjkanje vitamina D v Sloveniji, kar predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. V zimskem obdobju namreč biosinteza vitamina D v človeški koži praktično ni mogoča, zaradi česar so prebivalci močno odvisni od vnosa s prehrano oziroma od dodajanja vitamina D in poleg tega poudaril rezultate več raziskav inštituta, ki ocenjujejo preskrbljenost prebivalcev z vitaminom D. Nacionalna raziskava NutriHealth je pokazala, da ima v zimskem obdobju približno 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, okoli 40 odstotkov pa celo hudo pomanjkanje. Po njegovih besedah so ti izsledki izjemno zaskrbljujoči.

Nepogrešljiva mikrohranila

Brez tega vitamina ni zdravih kosti in zob

Še posebej resno pri starejših in debelih

Še bolj resne pa so razmere v nekaterih ožjih populacijskih skupinah. Letos objavljeni podatki raziskave NutriCare so pokazali, da je pomanjkanje vitamina D med prebivalci domov za starejše odrasle (DSO) prisotno skozi vse leto in je še izrazitejše kot v splošni populaciji.

Zdravje

Bomo začeli hrani dodajati vitamin D, saj ga primanjkuje večini?

»Skoraj polovica prebivalcev DSO ni dodajala vitamina D, prevalenca hudega pomanjkanja pa je bila tudi v poletnih mesecih kar 50 odstotkov,« je opozoril Pravst. Kot je dodal, so pomembni tudi izsledki projekta Nutri-D, ki so razkrili, da so osebe s čezmerno telesno maso ali debelostjo še posebej izpostavljene tveganju za pomanjkanje vitamina D.