Ste vedeli, da ima vsak tretji Slovenec povišan krvni tlak, ki je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni? Mnogi se svojega povišanega tlaka niti ne zavedajo, zato danes, ko obeležujemo Svetovni dan zdravja, zdravniki izpostavljajo problematiko zvišanega krvnega tlaka in poudarjajo pomen preventive, obvladovanja zvišanega krvnega tlaka ter širše preventive bolezni srca in ožilja. Geslo letošnjega Svetovnega dneva zdravja je: »Urejen krvni tlak zmanjša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap«. Za zmanjšanje bremena kroničnih bolezni je ključna sprememba življenjskega sloga ljudi.

 Kot poudarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ), je zvišan krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronične nenalezljive bolezni. Te so v Sloveniji in svetu vodilni vzrok smrti, prezgodnje umrljivosti, invalidnosti, dela nezmožnosti in slabše kakovosti življenja, povezane pa so tudi s pretežnimi in naraščajočimi stroški zdravstvene blagajne in obremenjujejo velik delež BDP. Zvišan krvni tlak ima vsak tretji prebivalec Slovenije. Preventivni programi so uspešni, še vedno pa se prebivalci premalo zavedajo pomena normalnega krvnega tlaka.

Med kronične nenalezljive bolezni, ki jih zvišan krvni pospešuje, sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi, srčnega popuščanja, motenj srčnega ritma, povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic, vključno z ledvično odpovedjo. Tveganje za razvoj zapletov zvišanega krvnega tlaka je še večje, če so prisotni tudi ostali dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni (npr. motnje v presnovi krvnega sladkorja in sladkorna bolezen tipa 2, motnje v presnovi maščob, debelost in kajenje).

“Zvišan krvni tlak je velik problem tudi pri nas, saj ga ima vsak tretji prebivalec Slovenije. Če pa upoštevamo še dejstvo, da je 26 % ljudi, starejših od 35 let, debelih (ITM nad 30), da ima dve tretjini holesterol in petina sladkor v krvi nad normalo, kadi pa jih še vedno slaba tretjina, je obremenjenost odrasle populacije za zbolevanje zaradi srčno-žilnih bolezni še vedno velika. Približno petina moških nad 35 let in žensk nad 45 let ima veliko tveganje, da bodo v naslednjih 10-ih letih zboleli zaradi ene od bolezni srca in žilja (srčni infarkt, možganska kap, bolezni arterij spodnjih okončin), kažejo podatki Registra oseb, ki jih ogrožajo srčno-žilne bolezni. Moški so sicer bolj ogroženi kot ženske,” je na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani navedla Jožica Maučec Zakotnik z IVZ in nadaljevala. “Med dejavnike tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka sodijo prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost, ki pa so med prebivalci Slovenije tudi še izrazito prisotni.”

V Sloveniji se je, tako kot v večini razvitih držav, število smrti zaradi bolezni srca in žilja po zaslugi uspešnih nacionalnih preventivnih programov v zadnjih 20-ih letih prepolovilo, a kljub temu predstavljajo te bolezni še vedno vzrok za blizu 40 % celotne umrljivosti.