Pexels

V Sloveniji je junija letos zaključila enoletni specialistični študij gozdne terapije prva generacija izvajalcev te prakse. Na Japonskem, kjer sodijo med najbolj zdrave narode na svetu, jo pod poimenovanjem šinrin-joku oziroma gozdna kopel že več kot trideset let vključujejo v uradni zdravstveni sistem kot preventivo. Gozdna kopel je podprta s kopico raziskav in priporočil zdravstvenih ustanov. 

Osebna rast

Pol ure v gozdu za dva meseca izboljša vašo odpornost!

Vplivi gozdne kopeli na zdravje

Jelica Pegan Stemberger, ravnateljica Višje strokovne šole za kozmetiko in velnes (VSŠKV), kjer so v minulem šolskem letu prvič izpeljali študij gozdne terapije, poudarja, da številni  sistematični pregledi in meta-analize potrjujejo, da ima gozdna terapija pomembne pozitivne učinke na mentalno zdravje in izboljšuje imunske funkcije. V prvi vrsti gre za:

• Zmanjševanje stresa: »Raziskave, zlasti na Japonskem in v Koreji, so pokazale, da bivanje v gozdu zmanjšuje raven kortizola, stresnega hormona. Denimo raziskava Yoshifumija Miyazakija (Chiba University) je pokazala, da že 20 minut v gozdu znatno zniža raven kortizola, srčni utrip in krvni tlak.«
• Pozitivne učinke na duševno zdravje: »Bivanje v naravi zmanjšuje tesnobo, depresijo in duševno utrujenost. Študije kažejo izboljšano razpoloženje, več pozitivnih čustev in zmanjšanje negativnih občutkov, denimo jeze in žalosti. Po raziskavi v Frontiers in Psychology (2019) 120 minut na teden v naravi pozitivno vpliva na duševno zdravje.«

Profimedia

• Pozitivne vplive na kardiovaskularni in imunski sistem: »Gozdna terapija vpliva na znižanje krvnega tlaka in srčnega utripa. Izpostavljenost fitoncidom (zraku, bogatem z eteričnimi olji, ki jih sproščajo drevesa) spodbuja delovanje naravnih celic ubijalk, ki so ključne za imunski sistem. Dr. Qing Li (Tokyo Medical School) je dokazal, da gozdna terapija povečuje aktivnost teh celic in raven antikancerogenih proteinov.«
• Izboljšanje kognitivnih funkcij in pozornosti: »Narava izboljša delovni spomin, koncentracijo in zmanjšuje kognitivno utrujenost. Te učinke razlaga teorija obnove pozornosti (Attention Restoration Theory – ART), ki pravi, da naravno okolje obnavlja sposobnost usmerjene pozornosti.«

Pika na i je biofilija – prirojena povezanost z naravo, pravi Pegan Stembergerjeva: »Edward O. Wilson je razvil koncept biofilije, ki pomeni, da imamo ljudje genetsko pogojeno potrebo po stiku z naravo. Gozdna terapija je izraz te povezanosti.« Po navodilih dr. Lija, enega vodilnih strokovnjakov na svetu za gozdno kopanje, je temelj gozdne terapije vključitev vseh čutov. Povedano na preprost način: Gozd moramo gledati, vonjati, poslušati, okusiti in se ga dotikati. 

Pexels

Odziv na izgorelost v urbanem življenju

Po besedah Marije Komatar, predavateljice v programu Izvajalec/Izvajalka gozdnih terapij na VSŠKV je gozdna terapija celosten in znanstveno utemeljen pristop k spodbujanju telesnega in duševnega zdravja, ki temelji na zdravilni moči naravnega okolja: »Njeni začetki segajo na Japonsko v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je uveljavil koncept šinrin-joku oziroma gozdna kopel kot odziv na vse pogostejši stres in izgorelost v urbanem življenju. Praksa temelji na počasnem, zavestnem gibanju in poglobljenem zaznavanju gozda, kar spodbuja sprostitev in krepi telesno odpornost. V evropskem prostoru je podobno filozofijo že v 19. stoletju zastopal Sebastian Kneipp, ki je poudarjal pomen naravnih dejavnikov – zraka, vode, gibanja in zdravilnih rastlin – za ohranjanje telesnega in duševnega ravnovesja.«

Profimedia

Znižanje ravni stresnega hormona kortizola

Komatarjeva pojasni, da sodobna gozdna terapija združuje elemente čuječnosti, tišine, dihalnih tehnik, opazovanja naravnih vzorcev ter vodenega stika s telesnimi in čustvenimi odzivi: »Gozd pri tem deluje kot varen prostor umiritve, notranje refleksije in ponovne povezave z naravo, kar vodi do znižanja ravni stresnega hormona kortizola, izboljšanja spanca, krepitve imunskega sistema ter večje čustvene stabilnosti.« V Sloveniji je študij namenjen posameznikom z visoko osebno zrelostjo ter predznanjem s področij psihosocialnih, pedagoških, zdravstvenih ali naravoslovnih ved.

Cilj izobraževanja je samostojno izvajanje gozdne terapije, ki v Sloveniji, kot ugotavlja Komatarjeva, vse bolj pridobiva veljavo kot dopolnilna metoda za krepitev zdravja, psihofizične odpornosti ter celostne skrbi za posameznika v stiku z naravo: »Poslanstvo vseh šolanih izvajalcev gozdnih terapij ni samo izvajanje oziroma vodenje, ampak je tudi in predvsem naučiti čim več posameznikov, kot so najstniki, študentje, starejši in zaposleni, kako pravilno uporabljati gozd za izboljšanje lastnega zdravja in dobrega počutja in zlasti, kako razviti in poglobiti dober odnos med seboj in naravo.« K temu seveda sodi tudi zaščita gozda.

Profimedia

Gozdna kopel sicer ne glede na celostno koristen vpliv na zdravje v Sloveniji ostaja del neuradne preventive, saj, kot so nam sporočili z Ministrstva za zdravje, o tem, da bi jo po japonskem zgledu uvrstili med preventivne zdravstvene programe, ki se izvajajo v okviru sistema zdravstvenega varstva in so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne razmišljajo oziroma niso seznanjeni s kakšno takšno pobudo.