Tudi vi napačno ščetkate zobe? To napako delajo številni
Pravilno čiščenje zob je ena tistih vsakdanjih rutin, za katere smo prepričani, da jih obvladamo. A nasveti zobozdravstvene stroke vas bodo presenetili.
Že kot otroci smo pogosto poslušali, da moramo zobe ščetkati dvakrat na dan, a glavna napaka se ne skriva v tem, da ne ščetkamo, temveč kako ščetkamo. Vse več zobozdravnikov namreč poudarja, da je ena izmed največjih napak, ki jo delajo številni, ta, da zobno pasto takoj po ščetkanju izperejo z vodo. V zadnjih letih se namreč vse bolj uveljavlja novo zlato pravilo zobne higiene: izpljuni, ne izpiraj.
Zakaj sploh ščetkamo zobe?
Na to vprašanje najbrž niti ni treba odgovoriti, a vendar. Na površini zob se ves čas nabira plak, lepljiv film bakterij, ki se hrani s sladkorjem iz hrane in pijače. Te bakterije tvorijo kisline, ki raztapljajo zobno sklenino in s tem povzročajo karies, dražijo dlesen ter vodijo v vnetje dlesni in kasneje paradontozo, hkrati pa so pogosto odgovorne tudi za neprijeten zadah. Ščetkanje z zobno pasto s fluorom mehansko odstrani plak, obenem pa na zobeh pusti tanek zaščitni sloj fluora, ki sklenino krepi in pomaga pri njenem popravljanju; procesu, ki ga imenujemo remineralizacija. Ključ pri vsem tem je, da ima fluor dovolj časa, da lahko deluje. In prav tu večina ljudi naredi napako.
Velika dilema: izpirati ali ne izpirati?
Dolga leta je bila rutina skoraj povsod enaka: zobe ščetkamo dve minuti, s krožnimi gibi dosežemo vse dele zobovja tako spredaj kot zadaj, nato pa zobe speremo z vodo in po želji zaključimo še z ustno vodo. Danes pa vse več strokovnih priporočil poudarja, naj po ščetkanju zobno pasto preprosto izpljunemo, ne pa tudi izperemo z vodo. Razlog je preprost: izpiranje z vodo namreč močno zmanjša količino fluora v slini in na površini zob, s tem pa se zmanjša tudi njegova zaščitna vloga. Mednarodne organizacije in številne nacionalne zobozdravstvene smernice zato jasno svetujejo, da po ščetkanju izpljunemo višek paste, vendar ust ne splakujemo z vodo. Tako v ustih ostane dovolj fluora, da še nekaj časa ščiti zobno sklenino. Še več, nekateri zobozdravniki celo svetujejo, da po ščetkanju na zobe nanesemo dodaten tanek sloj zobne paste.
Izpiranje zob po ščetkanju je namreč podobno, kot če bi sončno kremo po nanosu takoj sprali z vodo. Da ima ta učinek, mora na koži ostati. Pri zobni pasti velja enako.
Kako naj izgleda idealno ščetkanje?
Za začetek je pomembna prava oprema. Zobozdravniki priporočajo mehko zobno ščetko z manjšo glavo, da doseže vse kotičke, ter zobno pasto s fluorom. Po potrebi lahko rutina vključuje tudi medzobne ščetke ali zobno nitko, saj klasična ščetka medzobnih prostorov ne očisti dovolj temeljito.
Količina zobne paste naj pri odraslih ne bo večja od graha. To je pogosto manj, kot smo navajeni, a več paste ne pomeni bolje očiščenih zob. Veliko pomembnejša sta tehnika in čas ščetkanja. Pri tistih, ki imajo večje tveganje za karies, lahko zobozdravnik predlaga pasto z višjo vsebnostjo fluora, vendar je takrat še posebej pomembno, da se držimo njegovih navodil glede količine in načina uporabe.
Tehnika ščetkanja naj bo nežna, a natančna. Ščetko postavimo približno pod 45 stopinj na rob dlesni in z majhnimi krožnimi gibi čistimo po površini zob. Pomembno je, da gremo postopoma čez vse površine: najprej zunanje, tiste, ki jih vidimo, ko se nasmehnemo, potem notranje, obrnjene proti jeziku in nebu, nato še grizne ploskve, kjer hrano dejansko žvečimo. Prevelik pritisk ni potreben in je lahko celo škodljiv, kar se lahko med drugim pokaže z 'dvignjenimi' dlesnimi. Pretrdo drgnjenje lahko namreč poškoduje dlesen in obrabi sklenino, zobje pa zato ne bodo nič bolje očiščeni. Ščetkanje naj traja približno dve minuti, dvakrat na dan: zjutraj in zvečer.
Ko s ščetkanjem končamo, pride na vrsto ključni korak, ki ga večina ljudi še vedno preskoči: zobno pasto preprosto izpljunemo, ust pa ne splaknemo z vodo. Prav tako ni priporočljivo, da takoj po ščetkanju uporabimo ustno vodo, saj tudi ta spere fluor z zob. Če ustno vodo radi uporabljamo, je bolje, da to storimo ob drugem času dneva, na primer popoldne ali nekaj ur po ščetkanju. Idealno je tudi, da vsaj deset do petnajst minut po ščetkanju ne jemo in ne pijemo, še posebej ne kislih ali sladkih pijač. Najbolje je, če je večerno ščetkanje zadnja stvar pred spanjem, tako da fluor v miru deluje celo noč.
Kaj pa, če mi je občutek paste v ustih res neprijeten?
Mnogo ljudi ob misli, da po ščetkanju ne bi izprali ust, začuti gnus. Navajeni smo občutka popolne 'čistoče', ki nam ga daje izpiranje z vodo. Vendar se telo na nov občutek običajno razmeroma hitro navadi. Če vas ostanek zobne paste v ustih res moti, lahko poiščete zobno pasto z blažjim okusom, z manj intenzivnim mentolom ali svežino.
Pomaga lahko tudi majhen trik: po običajnem ščetkanju na ščetko nanesete še čisto tanek sloj paste, z njo le nežno 'pomažete' zobe, nato izpljunete in ne izperete tega. Tako na zobeh ostane zaščitni film, hkrati pa nimate občutka, da bi imeli v ustih preveč paste. Po nekaj tednih večina ljudi opazi, da jim je novi način postal popolnoma normalen, mnogi pa tudi, da se zobozdravnik na naslednjem pregledu manj pritožuje nad plakom in začetnimi kariesnimi spremembami.
Ali je 'neizpiranje' varno?
Pri zdravih odraslih je pristop 'izpljuni, ne izpiraj' varen in priporočljiv. Študije kažejo, da neizpiranje po ščetkanju poveča količino fluora v slini še nekaj deset minut po koncu ščetkanja, kar daje zobem daljšo zaščito, ne da bi to bistveno povečalo sistemsko obremenitev s fluorom. Seveda pa to ne pomeni, da lahko s pasto pretiravamo. Vedno se držimo priporočene količine, pasto pa po ščetkanju izpljunemo, nikakor je ne gre požirati kot sladkarije.
Pri otrocih, osebah z motnjami požiranja ali pri tistih z določenimi zdravstvenimi težavami, mora način uporabe zobne paste vedno prilagoditi zobozdravnik ali pediater. Tam, kjer obstaja možnost, da bi otrok večjo količino paste redno požiral, se strokovnjaki pogosto odločijo za bolj konservativen pristop in manjše količine paste.
Najpogostejše napake pri ščetkanju
Ena najpogostejših napak je prav izpiranje ust z vodo ali ustno vodo takoj po ščetkanju, s čimer v trenutku odplaknemo glavno prednost zobne paste: fluor. Druga napaka je prekratko ščetkanje. Trideset sekund, kolikor jih včasih namenimo zobem, je absolutno premalo. Dve minuti se morda slišita dolgo, v praksi pa mineta hitro, če sistematično prehajamo od zoba do zoba.
K pogostim napakam spada tudi uporaba pretrde ščetke ali premočnega pritiska. Mnogi še vedno verjamejo, da bolj kot drgnejo, bolj čisto bo. V resnici pa s tem poškodujejo dlesen in sklenino ter si ravno zato lahko povzročijo preobčutljivost zob. Pomembno je tudi, da ne ščetkamo takoj po kisli hrani ali pijači, na primer po sadnih sokovih, gaziranih pijačah ali citrusih. Kislina namreč začasno zmehča sklenino, prehitro ščetkanje pa jo lahko še dodatno obrabi. Bolje je počakati vsaj pol ure, vmes pa usta po potrebi le splakniti z vodo.
Velikokrat pozabimo tudi na medzobne prostore. Tam se hrana in bakterije zadržujejo dlje časa, ščetka pa jih težko doseže. Zobna nitka ali medzobne ščetke so zato pomemben del vsakodnevne rutine, še posebej zvečer. In nenazadnje: mnogi ščetkajo le zjutraj ali le zvečer. Idealno je, da zobe temeljito očistimo dvakrat na dan, pri čemer je večerno ščetkanje najpomembnejše, saj fluor čez noč nemoteno deluje, medtem ko ne jemo in ne pijemo.
Pravilno ščetkanje zob ni znanstvena fantastika, je pa res, da nekaj manjših detajlov naredi ogromno razliko. Dvakrat na dan, vsakič okoli dve minuti, z mehko ščetko in zobno pasto s fluorom, nežnim in sistematičnim ščetkanjem vseh zobnih površin ter novim pravilom, da po koncu zobno pasto izpljunemo, ne pa tudi izperemo, lahko dolgoročno močno zmanjšamo tveganje za karies in težave z dlesnimi.
Gre za majhno spremembo navade, ki ne zahteva nobenega dodatnega časa ali posebnih pripomočkov, a nam lahko prihrani veliko neprijetnih obiskov pri zobozdravniku, hkrati pa tudi precej denarja.
E-novice · Njena
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
