© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Ko beseda ne steče – je kriva demenca ali disleksija?


Uredništvo
10. 9. 2025, 20.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Jezik. Z njim se pogovarjamo, delamo, se učimo. A nekaterim govor povzroča preglavice. Zakaj se to zgodi in kako si lahko pomagate?

možganska kap, glavobol
Shutterstock
Kadar poleg okvare govora opazite še mravljince, gre lahko za kap!

Že zelo mladim ljudem se dogaja, da zamenjujejo glasove v besedi ali pa izrečejo napačno besedo, čeprav vedo, kaj so vsebinsko želeli povedati. Takšne težave se ljudem najpogosteje dogajajo, kadar so utrujeni, pod stresom in posledično manj zbrani. Pomagajo sprostitvene vaje oziroma manj napornega dela doma in v službi, če težave ne pojenjajo po nekaj tednih, pa obisk logopeda.

Kaj pa, če je disleksija?

Že v predšolskem obdobju so za otroka z disleksijo značilne težave pri govorjenju, opazite lahko menjavanje besed, ki podobno zvenijo, pozneje v šoli pa ima otrok težave pri pomnjenju črk abecede in zaporedju črk. Otrok z disleksijo kaže odpor do šole, strah ga je branja, ne zmore si organizirati dela.

Otroci s specifičnimi učnimi težavami so pogosto označeni za lene in površne, zato se znajdejo v začaranem krogu. Starši, ki menite, da ima vaš otrok zgoraj opisane težave, nikar ne upajte, da bo minilo samo od sebe. Otrok potrebuje organizirano pomoč učitelja, strokovnih delavcev in staršev.

ŠOLAR, NAJSTNIK, POUK
Profimedia
Otrok z disleksijo kaže odpor do šole, strah ga je branja, ne zmore si organizirati dela.

Afazija

Vzrok za afazijo je vedno možganska poškodba, pri kateri je prekrvitev možganov nenadoma prekinjena, v večini primerov je to kap, povzroči pa jo lahko tudi nesreča ali tumor. Osebe, ki trpijo za afazijo, imajo težave z govorom, razumevanjem, branjem, pisanjem in seštevanjem.

Preberite še

Če se srečujete s to težavo, drugim povejte, da trpite za afazijo, pri sebi pa imejte kartico, na kateri je navedeno, kaj afazija pomeni. Poskušajte pokazati, kaj mislite, s kretnjami, risanjem, pisanjem, če z govorom ne gre, prosite za pomoč družino in prijatelje, načrtujte vnaprej, v mislih ali na papirju se pripravite na pogovor in delite svoje skrbi z drugimi.

Demenca

Tudi demenca močno vpliva na govor. Zgodnji znaki so lahko iskanje besed, pogosto ponavljanje istih izrazov, izgubljanje v pogovoru ali uporaba napačnih besed, kar bolniku povzroča frustracije. Težave se s časom stopnjujejo – od občasnih spodrsljajev do nezmožnosti sestaviti celoten stavek ali slediti pogovoru.

Pomembno je, da družinski člani ostanejo potrpežljivi, osebi govor olajšajo z enostavnimi vprašanji in kratkimi stavki ter ji nudijo čustveno podporo. Redno spremljanje pri zdravniku in logopedska obravnava lahko pomagata pri ohranjanju komunikacijskih sposobnosti čim dlje.

demenca, osebe-z-demenco, vaje
Profimedia
Dementni bolniki potrebujejo veliko podpore in razumevanja.

Drugi vzroki

Na govor lahko vplivajo tudi nekatera zdravila. Če govorite s težavo, ker ne morete premikati mišic na eni strani obraza, vas je morda prizadela bolezen obraznih živcev. Če se vam zraven tudi tresejo roke, so to morda znaki parkinsonove bolezni, včasih je lahko vzrok zgolj vnet jezik ali grlo. Če pa zraven čutite vrtoglavico ali mravljinčenje in se vam megli, je morda v veliki nevarnosti vaše srce ali vas je morda doletela možganska kap.

E-novice · Zdravje

Prijavite se na e-novice o zdravju in odkrijte nasvete za boljše počutje, vitalnost in ravnovesje.

Hvala!

Vaša prijava je bila sprejeta.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.