Profimedia

Visok krvni tlak, strokovno arterijska hipertenzija, je ena najpogostejših kroničnih bolezni v Sloveniji in tudi po svetu. Pogosto jo imenujemo tudi »tihi ubijalec«, saj praviloma ne povzroča očitnih simptomov, a bistveno povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja, možgansko kap ter odpoved ledvic.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ima v Sloveniji zvišan krvni tlak približno 25–30 % odraslih, delež pa s starostjo narašča. Številni se za svoje stanje ne zavedajo, dokler ne pride do zapletov.

Kdaj je krvni tlak previsok?

O arterijski hipertenziji govorimo, ko je krvni tlak redno nad 140/90 mmHg. Srce mora pri tem močneje črpati kri, kar dolgoročno obremenjuje žile in srčno mišico.

Zdravje

To so možni vzroki za nenadno vrtoglavico

Dejavniki tveganja

Na nastanek hipertenzije vplivajo genetski, zdravstveni in okoljski dejavniki. Med najpogostejše sodijo:

• Starost: z leti se žile naravno ožijo in izgubljajo prožnost.
• Dednost: če imajo visoki krvni tlak starši ali bližnji sorodniki, je tveganje večje.
• Kronične bolezni: sladkorna bolezen, debelost, bolezen ledvic, motnje ščitnice in apneja v spanju.
• Sedeč življenjski slog: premalo gibanja neposredno prispeva k povišanemu tlaku.
• Prehrana: preveč soli in premalo kalija v prehrani.
• Alkohol in kajenje: oba dejavnika dokazano dvigujeta krvni tlak.
• Stres: dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko povzroči trajne spremembe v regulaciji krvnega tlaka.

Kako zmanjšati tveganje?

Genetike ne moremo spremeniti, lahko pa z zdravim življenjskim slogom bistveno zmanjšamo tveganje ali odložimo pojav hipertenzije.

Profimedia

Redno merjenje

Ker hipertenzija večinoma nima simptomov, je edini zanesljiv način za odkrivanje redno merjenje. Krvni tlak bi si morali odrasli vsaj enkrat letno preveriti pri osebnem zdravniku, ob tveganjih pa še pogosteje. Na voljo so tudi domači merilniki.

Gibanje

Strokovnjaki priporočajo vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden – denimo hitro hojo, kolesarjenje ali plavanje. Telesna aktivnost dokazano znižuje krvni tlak in krepi srce.

Zdravje

Lasje veliko povedo o vašem zdravju, razkrijejo tudi bolezen

Prehrana

Zdrava prehrana temelji na:

• več sadja, zelenjave in polnozrnatih živil,
• manj soli (do 5 g na dan),
• omejevanju predelanih živil,
• zmernem uživanju alkohola.

Med priporočene prehranske vzorce sodita mediteranska dieta in prehrana po modelu DASH.

Profimedia

Spanje in obvladovanje stresa

Za večino odraslih je optimalno 7–9 ur kakovostnega spanca na noč. Poleg tega lahko k stabilnemu krvnemu tlaku pripomorejo tudi tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje, meditacija ali joga.

Prenehanje kajenja

Kajenje močno pospeši aterosklerozo in poveča tveganje za srčno-žilne zaplete. Opustitev je eden najučinkovitejših ukrepov za zdravje srca in ožilja.

Pexels

Ključna hranljive snovi

Poleg osnovnih ukrepov – zdrave prehrane, gibanja, spanja in prenehanja kajenja – se vse več raziskav ukvarja z vprašanjem, kako še lahko sami prispevamo dodatno k uravnavanju krvnega tlaka. Katera so tista hranila, ki še posebej dobro vplivajo na krvni tlak?

• Probiotiki: Nekatere študije kažejo, da lahko redno uživanje probiotikov (npr. v kefirju, jogurtu ali prehranskih dopolnilih) rahlo zniža krvni tlak. Razlaga je povezana z vplivom na črevesno mikrobioto, ki posredno vpliva tudi na presnovo in vnetne procese.
• Ribje olje (omega-3 maščobne kisline): Omega-3 maščobe, prisotne v mastnih ribah (losos, skuša, sardine), lahko prispevajo k nižjemu krvnemu tlaku, saj delujejo protivnetno, izboljšujejo elastičnost žil in vplivajo na lipidni profil.
• Magnezij: Ključen je za sproščanje žilnih sten in normalno delovanje mišic, vključno s srčno mišico. Dodajanje magnezija pri nekaterih posameznikih z nizkim vnosom lahko zmanjša krvni tlak, a učinki niso enaki pri vseh.
• Kalcij: Pomemben je za uravnavanje krčenja žil in signalizacijo v celicah. Dober vnos kalcija iz prehrane (mlečni izdelki, zelenolistna zelenjava, oreščki) lahko dolgoročno ugodno vpliva na krvni tlak.

Prehrana

Kaj se zgodi, če vsak dan pojemo kumaro?

Med dopolnilne pristope zdravljenja in preprečevanja visokega krvnega tlaka pogosto uvrščamo tudi jogo, meditacijo in dihalne vaje, ki pomagajo pri obvladovanju stresa. Stres namreč dokazano zvišuje krvni tlak, zato imajo tehnike sproščanja lahko pomemben posreden učinek.

Kljub spodbudnim podatkom pa znanstveniki opozarjajo, da so ti učinki pogosto blagi in da ne morejo nadomestiti zdravega življenjskega sloga ali zdravil, kadar so ta potrebna. Zato se je pred začetkom jemanja prehranskih dopolnil ali alternativnih terapij smiselno posvetovati z zdravnikom, da se izognemo prevelikim odmerkom ali interakcijam z zdravili.