Bronhitis: Najpogostejši znaki in kaj storiti, ko se težave stopnjujejo
Bronhitis je pogosta bolezen dihal, ki povzroča dolgotrajen kašelj in težje dihanje. Preverite ključne znake, potek bolezni in možnosti zdravljenja.
Bronhitis je pogosta infekcijska bolezen dihal, pri kateri pride do vnetja bronhijev, torej večjih dihalnih poti, ki vodijo zrak v pljuča. Zaradi vnetja se sluznica zgosti, tvori več sluzi in je občutljivejša, kar povzroči značilen dolgotrajen kašelj. Bolezen lahko prizadene vsakogar, najpogosteje pa se pojavi v hladnejših mesecih, ko se širijo virusi dihal.
Akutni in kronični bronhitis
Ločimo dve glavni obliki bronhitisa, ki se razlikujeta po trajanju, vzroku in resnosti.
Akutni bronhitis se najpogosteje razvije po prehladu, gripi ali drugi virusni okužbi zgornjih dihal. Začne se nenadoma, simptomi pa trajajo nekaj dni do nekaj tednov. Kašelj se lahko obdrži dlje, tudi potem ko se splošno počutje že izboljša. Večina primerov akutnega bronhitisa ne zahteva posebnega zdravljenja, saj imunski sistem okužbo običajno premaga sam.
Kronični bronhitis je povsem drugačno stanje. Pri njem gre za dolgotrajno, ponavljajoče se vnetje bronhialnih poti, ki ga zdravniki opredelijo kot kašelj s sluzjo večino dni v letu vsaj tri mesece, in tako dve leti zapored. Najpogosteje ga povzroča dolgotrajna izpostavljenost dražilcem, zlasti cigaretnemu dimu. Kronični bronhitis sodi med bolezni v sklopu KOPB in lahko pomembno omejuje dihalne funkcije.
Kako prepoznamo bronhitis?
Najpogostejši simptom je kašelj, ki je lahko suh ali produktiven. V akutni fazi je sluz praviloma bistra ali rumenkasta, pri bakterijskih okužbah pa lahko postane bolj gosta in zelenkasta. Poleg kašlja se pogosto pojavijo še:
- naporno ali pospešeno dihanje,
- piskanje v prsnem košu,
- utrujenost in upad energije,
- zmerna povišana telesna temperatura,
- občutek pritiska ali teže v prsih.
Zaradi podobnih simptomov lahko bronhitis zamenjamo s pljučnico, vendar je pljučnica običajno hujša, spremljajo jo visoka vročina, izrazite bolečine v prsnem košu in slabši splošni občutek bolezni.
Kako zdravnik postavi diagnozo?
Diagnoza temelji predvsem na pogovoru in kliničnem pregledu. Zdravnik posluša dihanje, oceni intenzivnost kašlja ter preveri prisotnost piskanja ali podaljšanega izdiha. Če simptomi trajajo dlje ali kažejo na hujše stanje, se lahko opravijo dodatne preiskave, kot so rentgensko slikanje prsnega koša, preiskave izpljunka ali testi pljučne funkcije. Ti pomagajo izključiti pljučnico ali potrditi kronični bronhitis.
Potek zdravljenja
Akutni bronhitis največkrat izzveni sam, zdravljenje pa je usmerjeno v lajšanje simptomov. Priporoča se počitek, zadostna hidracija, inhalacije toplega vlažnega zraka in uporaba zdravil, ki zmanjšajo draženje sluznice ali utekočinijo sluz. Antibiotiki praviloma niso učinkoviti, saj večino akutnih bronhitisov povzročajo virusi.
Pri kroničnem bronhitisu je cilj zdravljenja dolgoročno obvladovanje simptomov in zmanjšanje poslabšanj. Najpomembnejša ukrepa sta opustitev kajenja ter izogibanje dražilcem v okolju. Pogosto se uporabljajo inhalatorji, ki širijo dihalne poti, ter programi pljučne rehabilitacije, ki izboljšujejo vzdržljivost in dihalne vzorce.
Kdaj je potreben posvet z zdravnikom?
Zdravniško pomoč je smiselno poiskati, kadar kašelj traja več kot tri tedne, ko se pojavi visoka vročina, občutno težko dihanje ali bolečine v prsih. Prav tako je priporočljiv pregled, če se v sluzi pojavi kri ali če ima oseba že znane bolezni dihal ali srca.
Preventiva
Tveganje za nastanek bronhitisa lahko občutno zmanjšamo s skrbjo za splošno zdravje. Med ključne ukrepe sodijo cepljenje proti gripi, dobra higiena rok, izogibanje tobačnemu dimu in drugim dražilcem ter krepitev odpornosti z zadostnim spanjem, gibanjem ter zdravo prehrano.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
