Profimedia

Težave, s katerimi so se zaradi pomanjkanja zdravila semaglutid, ki je v javnosti bolj znano po svojem tržnem imenu Ozempic, v zadnjih dveh letih srečevali sladkorni bolniki, so bile že dobro popisane. Evropska agencija za zdravila (EMA) je zdravilo že leta 2018 odobrila za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, a se je pravi naval nanj začel leta 2022, ko se je začelo uporabljati tudi za zdravljenje debelosti. V primeru slednjega lahko zdravniki zdravilo predpišejo zgolj bolnikom, ki izpolnjujejo določene kriterije, in sicer tistim z diagnozo debelosti ali prekomerne telesne mase. Zdravilo tako ni odobreno za tako imenovano estetsko hujšanje.

Spomnimo, težava je postala tako pereča, da so septembra lani alarme prižgali na javni agenciji za zdravstvene in medicinske pripomočke (JAZMP). Sporočili so, da je zaradi povečanega povpraševanja po tem zdravilu in hkratnih omejenih proizvodnih zmogljivosti že prihajalo do motenj v preskrbi in do okoliščin, ko zdravila ni bilo na voljo, a se je nato preskrba z manjšimi odmerki še poslabšala. Poudarili so, da težava ni omejena na Slovenijo, saj proizvajalec zaradi velikega povpraševanja ni uspel zadovoljiti vseh svetovnih potreb. Posledično so bile motnje v preskrbi predvidene najmanj do konca leta.

Na JAZMP so nam zdaj potrdili, da se je preskrba trga s semaglutidom vendarle stabilizirala. Tako so na slovenskem trgu trenutno na voljo vse jakosti zdravila, pri čemer po navedbah imetnika dovoljenja za promet s tem zdravilom »ni pričakovati nadaljnjih pomanjkanj, kar je gotovo dobra novica za bolnike«. Ob tem so poudarili, da so na trgu »zdravila s to učinkovino, ki so odobrena samo za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 kot dodatek k dieti in telesni vadbi«.

Profimedia

Da med uporabniki trenutno ne zaznavajo motenj v dobavi tega zdravila, so nam potrdili tudi v Zvezi društev diabetikov Slovenije. Dodali so, da članom, v kolikor bi se motnje v dobavi znova pojavile, svetujejo, naj se glede zadeve posvetujejo z osebnim zdravnikom.

Popolni podatki bodo znani maja

Na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) smo se obrnili za zadnje podatke o porabi zdravila v Sloveniji. Pojasnili so, da bodo natančni podatki o porabi oziroma predpisovanju zdravila na voljo v maju 2025. Doslej sicer kaže, da se je število izdanih škatlic na zeleni recept v drugi polovici leta 2024 v primerjavi s prvo polovico povečalo, a kljub temu ni doseglo nivoja iz druge polovice leta 2023. Kar zadeva število izdanih škatlic na beli recept, je v drugi polovici lanskega leta ostalo na enakem nivoju kot v prvi; v primerjavi z drugo polovico leta 2023 pa se je celo znižalo. Po navedbah NIJZ kaže, da se je dobavljivost zdravila izboljšala ter se je ta izboljšana dobavljivost »prelila v dodatno pisanje zelenih receptov, ne pa v bele recepte«. Kot je znano, se na zeleni recept predpisujejo zdravila, katerih stroške delno ali v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje, medtem ko je beli recept samoplačniški.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so nam medtem pojasnili, da je bilo v letu 2024 za to zdravilo predpisanih 40.823 zelenih receptov, skupni izdatki ZZZS za to zdravilo pa so znašali približno 5,4 milijona evrov. Na ZZZS sicer še vedno beležijo primere, ko zdravniki zdravilo na zeleni recept neupravičeno predpisujejo bolnikom, ki nimajo sladkorne bolezni.

Kako semaglutid sploh deluje v primeru zdravljenja debelosti? Kot rečeno, gre za zdravilo, namenjeno zdravljenju diabetesa tipa 2, a je njegov stranski učinek tudi zaviranje lakote. Tako posameznik po tem, ko si ga vbrizga, preprosto ni več lačen. S tega vidika torej ne gre za kurjenje kalorij, temveč nadziranje lakote. Medtem je z novo študijo postregla še ameriška univerza USC iz Los Angelesa. Glede na njihove izsledke semaglutid ne znižuje zgolj želje po uživanju hrane, temveč vpliva tudi na zmanjšanje želje po alkoholu.