21. maj je razglašen za Dan Nature 2000. Kaj pa je Natura 2000? Tako suhoparno bi lahko zdrdrali: »… da je Natura 2000 evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove …«

Pomeni pa to preprosto, da so ta posebna varstvena območja namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. Takšna območja smo v vsej Evropski uniji opredelili na podlagi dveh predpisov: direktive o pticah in direktive o habitatih. V Sloveniji smo našo uredbo sprejeli le nekaj dni pred vstopom v EU leta 2004 in jo potem še večkrat dopolnili, danes pa je določenih 355 območij Natura 2000 in sicer jih ima 31 podlago v ptičji direktivi, 324 pa v habitatni. Veliko teh območij se prepleta ali prekriva, skupaj pa obsegajo 7.684 kvadratnih kilometrov (od tega 6 km2 morja), kar predstavlja skoraj 38% površine Republike Slovenije. Ta delež je tudi najvišji med 28 članicami EU, saj ima EU v povprečju 18% površin v Naturi 2000. Omrežje N2000 pokriva skoraj vso državo, saj zajema kar 204 občine (le 8 občin nima tako opredeljenih površin); 6% prebivalcev RS pa prebiva v območjih Natura 2000. Veliko večino površin N2000 v Sloveniji predstavlja gozd.

Tudi Krajinski park Kolpa je vključen v mrežo Natura 2000 s petimi (Kolpa, Veliko bukovje, Marindol, Petrišina jama in Kočevsko) posebnimi ohranitvenimi območji - habitatna direktiva in enim (Kočevsko) posebnim območjem varstva - ptičja direktiva, ki skupaj zajemajo površino skoraj 2.000 hektarjev ali 46% površine KP Kolpa. Vsa ta območja obsegajo tudi površine izven meja zavarovanega območja KP Kolpa, kar nalaga upravljavcu parka dodatne obveznost, saj ima določene pristojnosti na celotnem območju.

Organizacija Združenih narodov obeležuje 22. maja Mednarodni dan biotske raznovrstnosti z namenom ohranjanja in krepitve pestrosti živalskega in rastlinskega sveta ter življenjskih okolij na Zemlji. Slovenija ta dan obeležuje od leta 1996, ko je postala pogodbenica Konvencije o biotski raznovrstnosti. Letošnji 22. maj poteka pod geslom »Smo del rešitve #zaNaravo«, s katerim spodbujamo razprave o naravi prijaznih rešitvah za podnebne in zdravstvene izzive, varnost hrane in vode ter trajnostno življenje.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje Sloveniji pripada manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine in 0,014 % kopnega, vendar na tej površini živi več kot odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 odstotka kopenskih. To postavlja Slovenijo na zemljevid naravno najbogatejših območij Evrope in tudi sveta. Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena (56 % - zavarovana območja, naravne vrednote, evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000, ekološko pomembna območja). Slovensko naravo še posebej varujemo v 50. naravnih parkih (1 narodni, 3 regijski in 46 krajinskih parkov), 56 naravnih rezervatih in 1 (edinem) strogem naravnem rezervatu, ki je po naši zakonodaji najvišja oblika varovanja narave - HRASTOVA LOZA – v KP Kolpa ter s 1.161 naravnimi spomeniki ter množico naravnih vrednot, ki so bodisi znotraj zavarovanih območij parkov ali pa so ti pomembni deli narave izven njih.

V Sloveniji živi približno 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. V okviru največjega svetovnega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst ter 60 tipičnih naravnih okolij, kar predstavlja nekaj več kot 10 % vseh vrst in tipičnih naravnih okolij Nature 2000 v EU. Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem stanju, kot je povprečje Evropske unije.