Poznamo več vrst ambrozij, vse pa so tujerodne invazivne vrste, ki se širijo v naše okolje in so zelo trpežne zato jih težko izkoreninimo. So močno alergene rastline in zdravstveno občutljivi ljudje imajo zaradi njih lahko hude težave. Njena prvotna domovina je severna Amerika, po Evropi pa se je pričela širiti v 19. stoletju, na območju nekdanje Jugoslavije pa so jo prvič opazili v času druge svetovne vojne. Danes je močno razširjena po vsej vzhodni Evropi, najti pa jo je mogoče tudi v zahodnoevropskih državah. Poznanih je več kot 20 vrst, najbolj razširjeni pa sta pelinolistna in kratka ambrozija. Zraste lahko tudi do 1,5 m višine, steblo je pokončno, razvejano ter poraslo z gostimi dlačicami. Listi so razvejani in tudi porasli z dlačicami. Cveti od julija do novembra, odvisno od vremena in klimatskih razmer območja. Ker je nezahtevna glede rastnih razmer, je ambrozija predvsem plevel na neobdelanih in zapuščenih površinah. V Evropi in Sloveniji se pojavlja v večjih populacijah in predstavlja zaradi povzročanja inhalacijskih alergij eno najpomembnejših vrst, ki jih je potrebno zatirati. V kmetijstvu pa povzroča več sto milijonov evrov stroškov zaradi zdravstvenega varstva in kot posledica zmanjšanja kmetijskih pridelkov.

V Javnem zavodu Krajinski park Kolpa smo s sistematičnim zatiranjem pelinolistne ambrozije pričeli v lanskem letu in kjer se je izvedla dosledna čistilna akcija in pravočasno uničenje rastlin, so uspehi zelo dobri. Resda je najpogostejša ob železnici in cestah ter na zemljiščih z gradbenimi posegi, najti pa jo je mogoče tudi na kmetijskih zemljiščih, tudi v mladih nasadih sadnih dreves.

V Sloveniji velja "Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1C; Uradni list RS, št. 36/2010)", ki je opredelil pelinolistno ambrozijo in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia kot škodljive rastline, pri katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi. Na tej podlagi Fitosanitarna uprava RS poziva lastnike kmetijskih zemljišč k ukrepom zatiranja invazivnih tujerodnih vrst kot je ambrozija.

PONOVNO pozivamo vsa društva, lastnike zemljišč in druge akterje na območju KP Kolpa, da se vključijo v akcijo s katero bi vsaj omejili, če ne zatrli ta škodljiv in trdovraten plevel, saj so zgodnje rastline te dni že pričele cveteti, v naslednjih tednih pa bo to cvetenje še intenzivnejše.