Wikimedia Commons

Znanost je v preteklosti domnevala, da se je gobavost v Evropo prenesla iz Azije, najverjetneje iz Kitajske ali Bližnjega vzhoda, po eni od teorij izhaja celo iz regij vzhodne Afrike, a nova raziskava kaže, da bi lahko bil njen izvor precej bliže našemu domu.

St Bartholomew's Hospital Archives & Museum, Wellcome Collection

Gobavost povzroča bakterija Mycobacterium leprae, imenovana tudi Hansenov bacil. Raziskovalci so v okviru nove raziskave, objavljene v reviji PLOS Pathogens, proučili deset sevov te bakterije in prišli do zanimivih ugotovitev. Najstarejši sev so odkrili v 1600 let staremu okostju iz britanske vasice Great Chesterford. »Ta zadnja raziskava ugotavlja, da so bili v srednjeveški Evropi dejansko prisotni vsi sevi te bakterije, kar jasno kaže, da se je gobavost prvič pojavila precej bliže našemu domu, najverjetneje nekje v jugovzhodni Evropi,« je v izjavi navedla soavtorica študije Helen Donoghue z Univerze v Londonu.

Čeprav ta študija predstavlja najstarejše na genetiki temelječe dokaze, povezane z gobavostjo, obstajajo še nekoliko starejši pisni »dokazi«. Hipokrat, oče medicine iz antične Grčije, je že pred 2400 leti pisal o bolezni, sila podobni gobavosti, medtem ko so raziskovalci v Indiji naleteli na kar 4000 let staro okostje s podobnimi deformacijami, kot so značilne za gobavost.

Čeprav je gobavost, ki je v srednjem veku pustošila po Evropi, iz naših krajev izginila, z njo na svetu vsako leto še vedno zboli približno 200.000 oseb. Najstarejši sev, ki so ga odkrili v britanskem okostju, zanimivo še vedno prenašajo sodobne veverice, kar potrjuje tudi teorijo, da so to bolezen v srednjem veku širili predvsem ti glodavci.