Luka Mesec za brezplačni vrtec v Ljubljani in manj Airbnbja
Luka Mesec je predstavil prve programske zaveze za Ljubljano, med njimi brezplačne vrtce, dostopnejša stanovanja in učinkovitejši javni promet.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kandidat za župana Mestne občine Ljubljana Luka Mesec je predstavil prve programske usmeritve, ki bodo prioritetne, če bo postal župan prestolnice.
Ljubljana, ki si jo lahko privoščimo
Prva Mesčeva usmeritev je "Ljubljana, ki si jo lahko privoščimo". Kot enega prvih konkretnih ukrepov napoveduje brezplačne vrtce za vse ljubljanske otroke.
Po njegovih besedah velika večina otrok v Sloveniji od tretjega leta obiskuje vrtec, zato bi morala biti ta storitev dostopna brez plačila, saj so stroški zelo visoki. "Ljubljana mora biti zgled," je poudaril in napovedal, da bi brezplačne vrtce uvedli že v prvem letu mandata.
Še večji problem je stanovanjsko področje. Cene stanovanj so se v zadnjem desetletju močno zvišale, visoke so tudi najemnine in stroški stanovanjskih posojil. To po njegovem pomeni, da si ljudje brez lastniškega stanovanja življenje v Ljubljani vse težje privoščijo.
Del odgovornosti pripisuje tudi sedanjemu modelu razvoja mesta, ki stavi na rast turizma in privabljanje investitorjev. S širjenjem kratkoročnega turističnega oddajanja se po njegovih besedah stanovanja umikajo z dolgoročnega najemnega trga, kar dodatno pritiska na najemnine.
Mesec zato napoveduje uporabo možnosti, ki jih prinaša nova zakonodaja na področju kratkoročnega oddajanja. V delih Ljubljane, kjer je stanovanjska problematika najbolj izrazita, bi občina število dni, ko je mogoče stanovanje oddajati turistom, dodatno omejila. Njegovo sporočilo je, da mora biti stanovanje predvsem dom, ne investicija ali turistični apartma.
Mesto, ki ga upravljamo skupaj
Druga usmeritev temelji na drugačnem načinu upravljanja mesta. Mesec sedanjemu modelu očita preveliko koncentracijo odločanja, zato bi bil zanj
Ključni ukrep bi bil participativni proračun: pet odstotkov mestnega proračuna bi namenili četrtnim skupnostim in soseskam. O porabi tega denarja bi soodločale meščanke in meščani, mestna uprava pa bi njihove predloge pomagala pretvoriti v izvedljive projekte.
Če bi prebivalci posamezne soseske kot prednostno nalogo določili ureditev parkirišč, bi denar namenili parkiriščem; če bi bila prioriteta nov vrtec ali druga javna infrastruktura, bi se sredstva usmerila tja.
S tem želi Mesec po lastnih besedah Ljubljano premakniti od "politike enega človeka" k upravljanju mesta skupaj s skupnostjo.
Prometno pretočno mesto
Tretji steber programa je prometno pretočna Ljubljana. Mesec opozarja, da se je v zadnjih letih število avtomobilov v mestu močno povečalo, medtem ko javni potniški promet ni pridobival deleža, ki bi ga moral.
Ta trend želi obrniti predvsem tako, da bi bila vožnja z avtobusom hitrejša in privlačnejša alternativa avtomobilu.
Napoveduje širitev sistema P+R na mestnih vpadnicah ter več rumenih pasov, namenjenih avtobusom. Voznikom, ki bi avtomobile pustili na P+R, bi omogočili brezplačen prevoz z javnim prometom do mesta. Hkrati bi povečali frekvenco avtobusnih linij.
Merilo uspeha prometne politike po njegovih besedah ne bi bilo število novih cest, temveč vprašanje, kako hitro lahko človek z mestne vpadnice oziroma P+R pride do središča Ljubljane.
Poseben poudarek namenja tudi kolesarjenju. Ljubljanska kolesarska mreža je po njegovi oceni marsikje nedokončana, kolesarske poti pa so prepogosto speljane tako, da prihaja do konfliktov s pešci.
Pri vsaki prihodnji prenovi ceste bi zato mestna oblast morala odgovoriti na dve vprašanji: kje bodo varno vozili kolesarji in kako bo po tej cesti učinkovito potekal javni promet.
Varna in zelena Ljubljana
Četrta usmeritev povezuje varnost, socialno politiko in zeleno preobrazbo mesta.
Mesec je izpostavil nezadovoljstvo dela prebivalcev zaradi uživanja drog na ulicah in brezdomstva ter občutka, da mestne oblasti pri teh problemih pogledajo stran.
Sam zagovarja drugačen pristop. Težave bi reševali skupaj z nevladnimi organizacijami, med drugim z vzpostavljanjem varnih sob za uporabnike drog in uporabo pristopa "Housing First" (Najprej dom) pri reševanju brezdomstva.
Po njegovem represija sama po sebi teh problemov ne more rešiti, ampak je treba ljudem v težkih življenjskih položajih ponuditi pomoč, hkrati pa poskrbeti, da bodo javni prostori varni in prijetni za vse prebivalce.
Drevesa kot mestna infrastruktura
Drugi del četrte usmeritve je zelena in na podnebne spremembe odpornejša Ljubljana. Mesec opozarja, da bodo vročinski valovi vse večji problem za življenje v mestu, zato zelenja ne bi smeli obravnavati kot estetski dodatek, temveč kot temeljno infrastrukturo mesta. Več zelenja želi umeščati povsod, kjer je to mogoče: tudi na strehah.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
