Profimedia

Požiranje je za večino ljudi samoumevno. A ko se med obrokom pojavi kašelj, občutek, da hrana obstane v grlu, ali celo bolečina pri požiranju, je to lahko znak disfagije; motnje, ki lahko resno ogrozi zdravje, a ostaja pogosto neprepoznana.

Kaj pravzaprav je disfagija?

Disfagija pomeni oteženo ali boleče požiranje hrane, pijače ali lastne sline. Težave se lahko pojavijo že v ustih ali grlu (orofaringealna disfagija) oziroma v spodnjem delu požiralnika (ezofagealna disfagija). Vzroki so lahko nevrološke bolezni, posledice operacij in obsevanja, mišične motnje, refluks, poškodbe ali naravni proces staranja.

Najpogosteje prizadene starejše ljudi in osebe z nevrološkimi obolenji, pojavi pa se lahko praktično pri komerkoli.

Znaki, ki jih pogosto odpravimo z »ah, saj bo minilo«

Simptomi so zelo različni, zato jih ljudje pogosto spregledajo ali pripišejo nepomembnim vzrokom. Najpogosteje se pojavijo:

• kašelj ali dušenje med jedjo,
• občutek, da se hrana zatakne v grlu ali za prsnico,
• hripavost ali »moker« glas po požiranju,
• pogosto čiščenje grla ali vračanje hrane,
• bolečina ali strah pri požiranju,
• počasno uživanje obrokov, zmanjšan apetit,
• nepojasnjen padec telesne teže.

Težave se lahko sprva zdijo majhne, a ravno takšni subtilni znaki so pogosto prvi alarm.

Profimedia

Zakaj je zgodnja prepoznava pomembna

Če disfagijo spregledamo, lahko pride do nevarnih zapletov:

• aspiracijske pljučnice, ko hrana ali tekočina zaideta v dihala,
• podhranjenosti in dehidracije, ker je vnos hrane premajhen,
• izgube mišične mase in splošne oslabelosti.

Poleg telesnih težav je močan tudi psihološki vpliv: številni se začnejo izogibati družinskim obrokom, hrana postane stresna situacija, namesto užitka pa obroki prinašajo sram in strah.

Bolezni

Kašelj je nagonski telesni odziv, ki ima presenetljivo pomembno vlogo

Kako poteka zdravljenje?

Zdravljenje je vedno individualno in vključuje več strokovnjakov: zdravnika, logopeda, dietetika, medicinske sestre. Cilj je varno uživanje hrane in tekočin ter preprečevanje zapletov. Najpogostejše strategije vključujejo:

• vaje za požiranje, ki krepijo mišice in koordinacijo,
• prilagoditev položaja telesa med jedjo,
• prehranske prilagoditve: mehkejša hrana, pasiranje, zgoščevanje tekočin,
• učenje tehnik, kako varneje požirati.

Pri najtežjih oblikah se začasno ali trajno uporablja hranjenje po sondi.

Profimedia

Na kaj moramo biti pozorni

Če opazite, da pri sebi ali pri bližnjem, da:

• jed traja občutno dlje kot prej,
• se pojavljajo epizode kašljanja s hrano,
• glas po jedi postane hripav,
• se osebi zmanjša želja po jedi ali pijači,

potem je čas za pogovor z zdravnikom. Pravočasno ukrepanje lahko prepreči hude posledice in povrne užitek ter varnost pri hranjenju.

Bolezni

Nikar ne spreglejte opozorilnih znakov rakavih obolenj prebavil