Profimedia

Merz je v zvezni kanclerski palači Goloba sprejel z vojaškimi častmi, sledili so pogovori voditeljev na štiri oči in srečanje delegacij. Voditelja sta se posvetila aktualnim evropskim temam, od konkurenčnosti do širitve EU in Ukrajine, pa tudi krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama. To je bil prvi obisk Goloba v Nemčiji, odkar je Merz prevzel kanclerski položaj.

"Do miru v Ukrajini ne more priti brez Ukrajine in še manj brez Evropejcev. Prepričan sem, da je pristop, ki se je oblikoval v zadnjem tednu in bil potrjen ta teden tudi v koaliciji voljnih pravilen. To je lahko odličen temelj za to, da bomo začeli z rusko stranjo konkretne pogovore," je na novinarski konferenci v Berlinu povedal Golob.

Nemški kancler je dejal, da si Ukrajinci, Američani in Evropejci želimo, da se vojna v Ukrajini čim prej konča. "Strinjala sva se, da neuravnovešen mirovni načrt ne bo prinesel dolgoročnega miru. Vse, kar zadeva Nato in Evropo, zahteva tudi naše soglasje," je povedal Merz.

Zamrznjeno rusko premoženje

Belgijski premier napisal ostro pismo predsednici Evropske komisije

Moskvo spraviti za pogajalsko mizo

Kot enega od možnih načinov za krepitev pritiska na Rusijo za končanje vojne sta voditelja izpostavila uporabo zamrznjenih ruskih sredstev. Po mnenju Merza mora biti vsakršna odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev sprejeta znotraj EU. "Tu moramo narediti korak naprej, da bomo lahko imeli vzvod, da Moskvo spravimo za pogajalsko mizo," je nadaljeval in dodal, da gre pri tem vprašanju za varnost Evrope. V luči tega si želi, da bi glede uporabe zamrznjenih sredstev našli skupno rešitev znotraj EU.

"Razumem pomisleke Belgije, ampak tudi mi imamo dobre argumente za to, da dosežemo skupni cilj, da izvršimo čim močnejši pritisk na Rusijo, da se ta vojna zaključi," je dodal Merz.

Tudi Golob je poudaril, da Slovenija razume pozicijo Belgije in njena pričakovanja po jamstvih v primeru, ko se ta sredstva uporabijo. "Na drugi strani je res, da so ravno zamrznjena sredstva tisto najmočnejše orodje, ki ga ima Evropa v rokah in ki bi ga morala uporabiti z enim samim namenom, da z njim doseže mir v Ukrajini," je poudaril.

Prijatelja

Orban leti v Moskvo? Kaj se bosta pogovarjala s Putinom

Orban dela za lastne interese

Voditelja sta bila prav tako kritična do madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je danes odpotoval v Moskvo. Merz je spomnil, da to ni njegova prva pot v Moskvo od začetka vojne v Ukrajini. Kot je dejal, so po Orbanovem obisku julija lani potekali eni najhujših napadov na Ukrajino. Upa, da se tokrat to ne bo zgodilo. "Orban ima svoje lastne predstave, kako se lahko ta vojna zaključi. Te se doslej niso uresničile," je še dodal.

Golob je bil, kot je sam dejal, manj diplomatski. Opozoril je, da Orban že nekaj časa ne igra za evropsko ekipo. "Ne obetamo si nobene koristi od tega obiska, upam pa, da ne bo velike škode, še posebej ne v obliki smrtnih žrtev, ki bi sledili takemu obisku," je dejal.

"V nekem trenutku smo se že na Evropskem svetu s tem v preteklosti morali soočiti in se odločiti, da vse aktivnosti potekajo brez vednosti Orbana, ne zaradi tega, ker ga ne bi želeli imeti zraven, ampak zaradi tega, ker smo ugotovili, da njegova prisotnost v resnici ne prinaša nobene vrednosti, ampak velika tveganja. Meni je žal, da smo v situaciji, ko evropski voditelj tako odkrito deluje v svojem lastnem osebnem interesu, za katerega sem prepričan, da ni tudi interes njegove države," je še dodal Golob.

Merz in Golob sta sicer potrdila tudi dobre odnose med državama in se zavzela za krepitev sodelovanja, zlasti na področju gospodarstva.

Profimedia

Podobni pogledi na več stvari

Slovenija in Nemčija delita poglede na pomembnejša aktualna mednarodna vprašanja in zavedanje o pomenu spoštovanja temeljnih evropskih vrednot. Članici EU in zveze Nato sta enotni v podpori Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji ter podpirata prizadevanja za trajen in pravičen mir.

Druži ju tudi podpora širitvi EU na Zahodni Balkan. Glede vojne v Gazi, kjer je trenutno v veljavi krhko premirje, sta bili državi doslej enotni v pozivih k izboljšanju humanitarne situacije, manj pa glede predlaganih ukrepov proti Izraelu na ravni EU.

Nemčija sodi med najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije, do leta 2021 je bila celo na prvem mestu, sedaj pa je že tri leta zapored na drugem, za Švico.

Golob drugič v Nemčiji

Golob je na prvi bilateralni obisk po prevzemu položaja leta 2022 odpotoval v nemško prestolnico, k takratnemu kanclerju Olafu Scholzu. Ta je nato Slovenijo obiskal marca lani. Na obisku pri nemškem kolegu Frank-Walterju Steinmeierju je bila februarja 2023, kmalu po prevzemu položaja, tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.