Na te znake pljučnega raka marsikdo ne bi pomislil
Znaki pljučnega raka niso vedno povezani samo s kašljem in dihanjem. Nekatere težave se lahko pojavijo tudi v drugih delih telesa.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko pomislimo na pljučnega raka, so prvi znaki, ki nam pridejo na misel, običajno dolgotrajen kašelj, težko dihanje ali bolečina v prsih. Toda bolezen se ne kaže vedno samo s težavami, povezanimi s pljuči. Nekateri simptomi se lahko pojavijo tudi drugje po telesu, denimo v kosteh, živčevju, obrazu ali vratu.
Pljučni rak v zgodnjih fazah pogosto sploh ne povzroča simptomov. Ko se ti pojavijo, so med pogostejšimi vztrajen ali vse hujši kašelj, izkašljevanje krvi, hripavost, zadihanost, nepojasnjeno hujšanje, utrujenost ter ponavljajoče se okužbe, kot sta bronhitis ali pljučnica. Če se bolezen razširi ali vpliva na druge strukture v telesu, pa je slika lahko precej drugačna.
Bolečine v kosteh, predvsem v hrbtu ali kolkih
Pljučni rak spada med vrste raka, ki se lahko razširijo v kosti. Med pogostimi mesti zasevkov so hrbtenica, medenica, stegnenica, nadlahtnica in rebra. Eden od možnih znakov je bolečina v kosteh, na primer v hrbtu ali kolkih. Pri kostnih zasevkih se lahko bolečina sprva pojavlja občasno, pozneje pa postane stalnejša. Oslabljena kost je lahko tudi bolj dovzetna za zlome.
Seveda je bolečina v hrbtu ali kosteh izjemno pogosta in je največkrat posledica povsem drugih težav. Pozornost je smiselna predvsem pri novi, nepojasnjeni ali vztrajni bolečini oziroma če se ta stopnjuje.
Glavobol, omotica in težave z ravnotežjem
Če se pljučni rak razširi v možgane, se lahko pojavijo simptomi, ki jih sprva morda sploh ne bi povezali s pljuči. Med možnimi znaki so glavoboli, omotica, težave z ravnotežjem, šibkost ali odrevenelost roke oziroma noge in epileptični napadi. Možne so tudi spremembe spomina, vedenja, vida ali govora, odvisno od tega, kateri del možganov je prizadet.
Spremembe na obrazu in očesu
Posebno skupino predstavljajo tumorji, ki nastanejo v zgornjem delu pljuč, tako imenovani Pancoastovi tumorji. Ti lahko vplivajo na živce obraza in očesa ter povzročijo Hornerjev sindrom. Na prizadeti strani obraza se lahko pojavi povešena zgornja veka, zenica je lahko manjša, zmanjša pa se lahko tudi potenje. Takšni tumorji lahko povzročijo tudi izrazito bolečino v rami.
Otekanje obraza, vratu ali rok
Tumor v prsnem košu lahko v nekaterih primerih pritisne na zgornjo votlo veno, veliko žilo, ki vrača kri iz glave in rok proti srcu. Posledica je lahko tako imenovani sindrom zgornje votle vene. Pojavijo se lahko otekanje obraza, vratu, rok ali zgornjega dela prsnega koša, težko dihanje, glavobol in omotica. V nekaterih primerih gre za resno stanje, ki zahteva hitro zdravniško obravnavo.
Težave z mišicami in živčevjem
Pljučni rak lahko povzroča težave tudi takrat, ko se rakave celice niso razširile neposredno v določen organ. Nekateri tumorji namreč sproščajo hormonom podobne snovi ali povzročijo nenavaden odziv imunskega sistema. Govorimo o paraneoplastičnih sindromih.
Ti so pogostejši pri drobnoceličnem pljučnem raku in lahko v nekaterih primerih predstavljajo celo prve znake bolezni. Eden od primerov je Lambert-Eatonov sindrom, pri katerem se lahko pojavi mišična oslabelost. Med prvimi težavami je lahko že oteženo vstajanje s stola, pozneje pa se lahko pojavijo tudi težave pri hoji, govorjenju ali požiranju.
Drugi paraneoplastični sindromi lahko povzročijo motnje ravnotežja, spremembe spomina in vedenja, krče, izrazito utrujenost ali spremembe koncentracije določenih snovi v krvi.
Pljučni rak lahko vpliva tudi na srce in ožilje
Pri napredovali bolezni lahko tumor prizadene tudi strukture v prsnem košu. Nedrobnocelični pljučni rak se lahko denimo razširi na osrčnik, torej ovojnico okoli srca, rakave celice pa so lahko prisotne tudi v tekočini okoli srca.
Posredno lahko težave povzročijo tudi kostni zasevki. Če zaradi njih raven kalcija v krvi močno naraste, lahko hiperkalciemija med drugim vpliva na ledvice, mišice in srce.
Posamezen simptom še ne pomeni raka
Pri takšnih seznamih je pomembna previdnost. Glavobol, bolečine v hrbtu, utrujenost, omotica ali mišična oslabelost so zelo pogoste težave in imajo veliko možnih vzrokov, ki niso povezani z rakom. Tudi American Cancer Society poudarja, da so številni našteti simptomi veliko pogosteje posledica drugih bolezni ali stanj.
Vseeno pa je priporočljivo, da se o novih, nepojasnjenih, vztrajnih ali vse izrazitejših simptomih posvetujete z zdravnikom. Še posebej to velja, če se hkrati pojavljajo značilnejši znaki, kot so dolgotrajen kašelj, izkašljevanje krvi, težko dihanje, ponavljajoče se pljučne okužbe ali nepojasnjeno hujšanje.