Ta posledica srčnega infarkta se lahko pokaže šele leta pozneje
Srčni infarkt lahko pusti posledice, ki jih ne opazimo takoj. Nekatere se lahko pokažejo šele leta pozneje in vplivajo tudi na možgane.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko govorimo o posledicah srčnega infarkta, običajno pomislimo na srce in povečano tveganje za nadaljnje srčno-žilne zaplete. Nova raziskava pa opozarja na povezavo, ki je na prvi pogled manj očitna. Ljudje, ki so preboleli srčni infarkt, lahko v naslednjih letih doživljajo hitrejši upad spomina in drugih kognitivnih sposobnosti.
Raziskava, objavljena leta 2026 v strokovni reviji Stroke, je pokazala povezavo med preteklim srčnim infarktom in hitrejšim dolgoročnim upadanjem sposobnosti razmišljanja in pomnjenja. Raziskovalci poudarjajo, da ugotovitve ne dokazujejo, da srčni infarkt neposredno povzroča kognitivni upad, kažejo pa, kako tesno sta lahko povezana zdravje srca in možganov.
Spremljali so več kot 20.000 ljudi
Raziskovalci so analizirali podatke 20.923 odraslih, ki so jih v povprečju spremljali približno deset let. Med njimi je 2.183 ljudi pred začetkom spremljanja že prebolelo srčni infarkt. Udeleženci so med raziskavo opravljali teste kognitivnih sposobnosti, s katerimi so raziskovalci med drugim spremljali spremembe v spominu in razmišljanju.
Rezultati so pokazali, da so ljudje s preteklim srčnim infarktom v naslednjih letih doživljali hitrejši upad kognitivnih sposobnosti kot tisti, ki infarkta niso preboleli. Po podatkih Ameriškega združenja za srce (American Heart Association) so imeli preživeli po infarktu vsako leto v povprečju za pet odstotkov višje obete za razvoj kognitivne prizadetosti.
Presenetljiva ugotovitev o tihih srčnih infarktih
Raziskovalci niso spremljali samo ljudi, ki so vedeli, da so v preteklosti doživeli srčni infarkt. S pomočjo elektrokardiograma oziroma EKG so odkrili tudi primere tako imenovanega tihega srčnega infarkta.
Gre za infarkt, ki lahko mine brez značilnih simptomov oziroma so ti tako blagi ali neznačilni, da človek ne ve, kaj se je zgodilo. Tudi pri ljudeh, pri katerih so raziskovalci na EKG odkrili znake preteklega tihega infarkta, so zaznali hitrejši kognitivni upad. Posebej zanimiva je bila ugotovitev pri ženskah. V raziskavi so bili med njimi tihi oziroma prej neprepoznani srčni infarkti pogostejši od že diagnosticiranih infarktov.
Zakaj bi težave s srcem vplivale na možgane?
Srce in možgani so precej bolj povezani, kot se morda zdi. Raziskovalci za zdaj ne morejo z gotovostjo pojasniti, zakaj je pretekli srčni infarkt povezan s hitrejšim upadanjem kognitivnih sposobnosti.
Ena od možnih razlag je, da srčni infarkt ni zgolj izoliran dogodek, temveč je lahko pokazatelj širših težav z ožiljem. Dejavniki, ki škodujejo žilam in srcu, lahko namreč vplivajo tudi na prekrvavitev možganov. Srce in možgani si delijo tudi številne dejavnike tveganja, med katerimi so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje, povišan holesterol in pomanjkanje telesne dejavnosti.
To ne pomeni, da srčni infarkt povzroči demenco
Pri interpretaciji rezultatov je potrebna previdnost. Raziskava je pokazala povezavo, ne pa neposrednega vzroka in posledice. Iz nje torej ne moremo sklepati, da bo človek po srčnem infarktu razvil demenco ali da infarkt sam po sebi povzroča kognitivni upad.
Prav tako se spremembe niso pojavile nenadoma takoj po infarktu. Razlika se je pokazala pri spremljanju udeležencev skozi daljše časovno obdobje. Ugotovitve pa so še en argument za to, da skrb za zdravje srca ni pomembna samo zaradi preprečevanja novega infarkta.
Po infarktu ni pomembno spremljati le srca
Po prebolelem srčnem infarktu so redni zdravniški pregledi, jemanje predpisanih zdravil ter obvladovanje krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja pomemben del zmanjševanja tveganja za nadaljnje srčno-žilne dogodke. Avtorji raziskave menijo, da bi bilo smiselno več pozornosti nameniti tudi dolgoročnemu spremljanju kognitivnega zdravja ljudi, ki so preboleli infarkt.
Če pri sebi ali bližnjem opazite nove oziroma postopoma napredujoče težave s spominom, koncentracijo, orientacijo ali opravljanjem vsakodnevnih nalog, je priporočljiv pogovor z zdravnikom. Takšne spremembe imajo lahko številne vzroke in same po sebi še ne pomenijo demence.
Nova raziskava tako predvsem potrjuje nekaj, na kar medicina opozarja že dlje časa: kar je dobro za srce, je pogosto dobro tudi za možgane.
Viri: raziskava, objavljena v reviji Stroke (2026); American Heart Association.
PREBERITE TUDI:
