Pljučni rak se lahko vrne: teh znakov ne spreglejte
Ponovitev pljučnega raka se lahko kaže z vztrajnim kašljem, glavoboli ali bolečinami v kosteh, odkrijejo pa jo lahko tudi med redno kontrolo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko je zdravljenje pljučnega raka končano in preiskave ne pokažejo več znakov bolezni, si bolniki želijo predvsem vrnitve v običajno življenje. Kljub uspešnemu zdravljenju pa obstaja možnost, da se rak čez čas ponovno pojavi. Ponovi se lahko v pljučih oziroma bližnjih bezgavkah ali pa se razširi v druge dele telesa.
Strah pred ponovitvijo bolezni je zato pogost, zlasti pred kontrolnimi pregledi. Toda redno spremljanje ni namenjeno le preverjanju morebitnega povratka raka. Zdravniki ocenjujejo tudi posledice zdravljenja, delovanje pljuč in splošno zdravstveno stanje bolnika.
Bolezen lahko odkrijejo še pred simptomi
Ponovitev pljučnega raka pogosto odkrijejo med rutinskim CT-slikanjem prsnega koša, še preden bolnik opazi kakršnekoli težave. Kontrole so praviloma pogostejše v prvih letih po zdravljenju, ko je nevarnost ponovitve večja, pozneje pa se čas med pregledi podaljšuje.
Natančen razpored spremljanja je odvisen od vrste in stadija prvotnega raka, načina zdravljenja, bolnikovega zdravstvenega stanja ter ugotovitev na predhodnih pregledih. Pomembno je, da se bolnik udeleži vseh dogovorjenih kontrol, tudi če se počuti dobro.
Kateri simptomi zahtevajo pregled?
Znaki ponovitve niso pri vseh enaki. Odvisni so predvsem od tega, kje se je bolezen pojavila in ali se je razširila v druge organe.
Na pregled je treba ob novem ali vztrajnem kašlju, oteženem dihanju, bolečini oziroma pritisku v prsnem košu in izkašljevanju krvi. Opozorilni so lahko tudi izrazita utrujenost, nenadna oslabelost, izguba apetita in nepojasnjeno hujšanje.
Če se bolezen razširi v kosti, se lahko pojavijo dolgotrajne bolečine, občutljivost ali celo zlom brez večje poškodbe. Zasevki v možganih pa lahko povzročijo pogoste ali močne glavobole, omotico, težave z ravnotežjem, motnje vida, zmedenost ali šibkost posameznega dela telesa.
Takšni simptomi ne pomenijo nujno, da se je rak vrnil, saj jih lahko povzročajo tudi številna druga stanja. Kljub temu jih mora oceniti zdravnik, zlasti če se stopnjujejo ali trajajo več dni oziroma tednov.
Za potrditev so potrebne dodatne preiskave
Ob sumu na ponovitev bolezni zdravniki običajno opravijo slikovne preiskave, kot so CT, magnetna resonanca ali PET-CT. Z njimi ugotavljajo, kje se je bolezen pojavila in kako razširjena je.
Za dokončno potrditev je pogosto potrebna biopsija, pri kateri odvzamejo vzorec sumljivega tkiva. Tumorske celice lahko nato pregledajo tudi za genske spremembe in biomarkerje. Te informacije so pomembne, ker omogočajo izbiro zdravljenja, prilagojenega značilnostim posameznega tumorja.
Rakave celice se namreč lahko sčasoma spremenijo, zato zdravljenje, ki je bilo učinkovito prvič, ob ponovitvi ni vedno najprimernejše.
Zdravljenje je prilagojeno vsakemu bolniku
Možnosti zdravljenja so odvisne od mesta ponovitve, razširjenosti bolezni, predhodnih terapij in bolnikovega splošnega stanja. Če je rak omejen na manjše območje, so v nekaterih primerih možni operacija, natančno usmerjeno obsevanje ali kombinacija različnih postopkov.
Pri razširjeni bolezni lahko zdravljenje vključuje kemoterapijo, imunoterapijo ali tarčna zdravila, ki delujejo na določene genske spremembe v tumorskih celicah. Obsevanje se pogosto uporablja tudi za lajšanje težav, ki jih povzročajo zasevki v kosteh ali možganih.
Če popolna ozdravitev ni mogoča, je cilj zdravljenja upočasniti napredovanje bolezni, ublažiti simptome in čim dlje ohraniti kakovostno življenje. Nekaterim bolnikom so lahko na voljo tudi klinične raziskave z novimi načini zdravljenja.
Pomembna je tudi čustvena podpora
Novica, da se je rak vrnil, je lahko za bolnika in njegove bližnje izjemno obremenjujoča. Poleg strahu se lahko pojavijo jeza, žalost, tesnoba in občutek nemoči. Psihološka pomoč, podporne skupine ter odprt pogovor z družino in zdravstvenim osebjem lahko pomembno olajšajo spoprijemanje z boleznijo.
Ponovitev pljučnega raka ne pomeni, da možnosti ni več. Razvoj tarčnih zdravil, imunoterapije in natančnejših oblik obsevanja je zdravljenje v zadnjih letih močno spremenil. Ključno pa ostaja, da bolnik ne izpušča kontrol in zdravnika čim prej obvesti o vsaki novi ali nenavadni težavi.
