Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Nedonošenčki: Meja preživetja je 22 tednov nosečnostne starosti


Estera Korošec
23. 9. 2022, 21.10
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Na Oddelku za perinatologijo UKC Maribor skrbijo za najmlajše in najlažje nedonošenčke. Mednje sodijo tudi najbolj nezreli nedonošenčki z ekstremno nizko porodno težo, ki so veliki »komaj« za dlan – v Sloveniji je vsako leto takih okoli 100. V lanskem letu se je v mariborski porodnišnici s težo pod 1.000 grami rodilo 15 živorojenih otrok, od tega jih je preživelo 14 (93 %), kar je najvišja stopnja preživetja doslej tudi v slovenskem merilu. Najmlajši novorojenček je bil lani rojen z 22 tedni nosečnostne starosti, tehtal pa je manj kot 500 gramov. Več mesecev prezgodaj rojeni otroci potrebujejo podporo aparatov (inkubator) in posebno nego visoko specializiranega medicinskega osebja.

1663845110_ek_nedonosencki_1.jpeg
Arhiv Štajerskega Tednika

Kot je pojasnila specialistka pediatrije in neonatologije Milena Treiber, je meja preživetja po WHO trenutno 22 tednov nosečnostne starosti, odstotna stopnja preživetja pa je zelo odvisna od doseženih tednov, saj jih pri 24 tednih preživi polovica, z vsakim nadaljnjim tednom pa se stopnja preživetja strmo dviguje (pri 25 tednih 80 %, pri 26 tednih 90 %, pri 27 tednih pa že 98 %). »Vsi novorojenčki, ki ob rojstvu tehtajo manj kot 1.000 gramov, potrebujejo po rojstvu intenzivno zdravljenje, zato jih po primarni oskrbi v porodni sobi premestimo v Enoto intenzivne terapije na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor, kjer lahko zdravljenje traja več mesecev, odvisno od stopnje nezrelosti in pridruženih obolenj. Letno je premeščenih od 2,5 do 3 odstotke vseh novorojenčkov, rojenih v naši porodnišnici, ne glede na doseženo nosečnostno starost.«

Pri tako izjemno nezrelih nedonošenčkih so zelo pogoste različne zdravstvene težave. »Predvsem dihalne stiske (hialino-membranska bolezen), pa tudi večja obolevnost drugih organskih sistemov, povezana z njihovo nezrelostjo (možganske krvavitve, poškodovanost bele možganovine, kronične spremembe na pljučih, očeh, črevesju), več okužb itd. Vsa ta obolenja v zgodnjem porojstvenem obdobju seveda vplivajo na kvaliteto preživetja in kasnejši otrokov razvoj,« je povedala Treiberjeva in izpostavila tudi pomen sodobne opreme, ki je znatno pripomogla k izboljšanju preživetja ter kakovosti nadaljnjega življenja

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.