Kaos na mariborski onkologiji zadeva tudi bolnike s Celjskega
Pred dnevi je slovenska javnost lahko spremljala, kaj se dogaja na Oddelku za onkologijo UKC Maribor. Zaradi zapletov pri nadgradnji tamkajšnjega oddelka bolnike zdravijo v nedostojnih razmerah, še več, kvari se tudi nujna oprema za zdravljenje. Mariborska zgodba, ki je vsem na očeh, ni le mariborska. Je tudi celjska, koroška, prekmurska … Zakaj? Ker se na mariborski onkologiji zdravijo tudi bolniki iz drugih slovenskih regij, torej tudi iz naše. Onkološki bolniki se morajo glede na vrsto onkološke bolezni na terapije voziti v Maribor ali Ljubljano. Lahko se zgodi, na to opozarjajo mariborski zdravniki, da se bo tamkajšnja onkologija »sesula«. To pomeni, da se bodo tudi bolniki iz naše regije morali voziti v Ljubljano, česar sistem ne bo prenesel. Vse, kar bolniki potrebujejo, je zdravljenje v dostojnih razmerah. Pogovarjali smo se z bolnico, ki izhaja iz Celja in ki je izkusila vso bedo zdravstvene birokracije, ki ne zmore urediti dostojnih razmer kljub srčnim zdravnikom, ki se trudijo za onkološke bolnike. Preverili smo, kako je z zdravljenjem onkoloških bolnikov v Celju, a tudi koliko naša država upošteva ukrepe Državnega programa za obvladovanje raka. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)
V tiskani izdaji Novega tednika je objavljena tudi pretresljiva izpoved bolnice s Celjskega, ki je na lastni koži izkusila zdravljenje v slabih razmerah mariborske onkologije, objavljamo tudi odgovor ministrstva za zdravje na vprašanje, zakaj v Celju ni širšega programa onkološkega zdravljenja, kar bi za bolnike pomenilo, da se ne bi morali voziti v Ljubljano ali Maribor. V časopisu še odziv Društva onkoloških bolnikov Slovenije.
Splošna bolnišnica Celje izvaja določeno onkološko zdravljenje v okviru oddelka za hematologijo in onkologijo. S selitvijo dnevne bolnišnice in ambulant v pritličje novogradnje lani januarja so pridobili bistveno boljše pogoje za bolnike in zaposlene. »Onkološka ambulanta deluje enkrat tedensko. Trenutno zdravimo približno 15 bolnic z napredovalim rakom dojk in izvajamo redne preglede vseh bolnic, ki so bile v preteklosti zdravljene pri nas. Po dogovoru s specialisti Onkološkega inštituta Ljubljana prevzemamo omejeno število bolnic z našega območja. Zdravljenja drugih vrst raka žal trenutno ne izvajamo,« dodajajo v Splošni bolnišnici Celje.
Na bolnišnico smo še naslovili vprašanje, katere pogoje bi morala zadostiti, da bi lahko program zdravljenja onkoloških bolnikov razširila in s tem dodatno prispevala k izboljšanju trenutne situacije, da se večin bolnikov iz naše regije ne bi bilo treba voziti na zdravljenje na Onkološki inštitut Ljubljana ali mariborsko onkologijo. V Celju na to odgovarjajo, da je prvi pogoj za ponovno širitev programa absolutno kader: »Potrebovali bi dva specialista internistične onkologije in nato tudi usmerjeno usposobljene diplomirane medicinske sestre. Z Onkološkim inštitutom Ljubljana in na podlagi Državnega programa obvladovanja raka se že nekaj let dogovarjamo, da bi specialisti z Onkološkega inštituta Ljubljana delali pri nas oziroma bi v naši dnevni bolnišnici izvajali dogovorjene aplikacije zdravil, bolniki pa bi bili na pregledih v Ljubljani.«
Tudi več zdravstvenih strokovnjakov meni, da bi bila v Celju večja možnost za zdravljenje onkoloških bolnikov, ki jim ne bi bilo treba na zdravljenje v Maribor ali Ljubljano, za bolnike dobrošla. »Zdravljenje onkoloških bolnikov je zelo zahtevno, težave so s kadri in z opremo. Bilo bi več kot odlično, če bi dobro delovala najprej dva centra za odkrivanje in zdravljenje rakavih obolenj. Seveda si želimo nadaljnjo delitev dela in širitev mreže centrov v dobro vseh bolnikov,« pravijo v Društvu Srebrna nit – za dostojno starost, kjer pogosto prav tako opozarjajo državo na različne pomanjkljivosti v družbi.
Celoten članek v tiskani izdaji Novega tednika.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
