Arhiv NTRC

Če bi šoštanjska termoelektrarna res ugasnila, bi to večji problem kot za elektroenergetsko omrežje predstavljalo za ogrevanje Šaleške doline. Zato naj bi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pripravili interventni zakon. Termodivizija Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), v katero sodita Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje, naj bi po neuradnih podatkih prihodnje leto poslovala z do 200 milijoni evrov izgube.

Strokovnjaki pripravljajo rešitev, po kateri naj bi Teš po novem obratoval za zagotavljanje toplote v Šaleški dolini, elektrika bi bila nekakšen stranski produkt. S tem bi bil Teš umaknjen s trga in ne bi bil več podvržen težavam zaradi nedovoljene državne pomoči.

Pred vrati je kurilna sezona in mnogi Velenjčani s strahom pričakujejo položnice za ogrevanje. Njihovo nezadovoljstvo in nezaupanje se krepita.

Razumem jih, saj dvig cene toplotnega ogrevanja v zadnjih dveh letih ni v skladu z zahtevami pravičnega prehoda. Od sprejetja strategije za izstop iz premoga leta 2022 se je cena premoga z 2,75 evra za giga džul dvignila na šest evrov. Če se bo tako nadaljevalo, bodo položnice ogrevanja enormne. V naši dolini ne smemo biti talci. Zame to pomeni, da nihče ne sme biti žrtev tega procesa. Prebivalci ne bi smeli nositi bremena izstopa iz premoga, zato od odgovornih na državni ravni nujno potrebujemo zaveze, da bosta ključna zakona za našo Šaleško dolino – Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakon o razvojnem prestrukturiranju regije Saša – čim prej sprejeta. In tudi finančno ovrednotena za potrebe pravičnega prehoda.

Sprejeta bi morala biti že pred dvema letoma. Kje se zatika?

Naposled so se dejavnosti le premaknile z mrtve točke, saj so bile izvedene delavnice s predstavniki lokalne skupnosti, ki so posredovali svoje predloge. Pred poletjem smo v naši občinski upravi spisali predlog zakonov. Na podlagi teh izhodišč so pristojni na državni ravni pripravili zelo splošna osnutka obeh zakonov. Pomembno je, da imajo pri pripravi vsebine zakonov besedo tudi predstavniki lokalne skupnosti, saj bosta le tako lahko odražala potrebe naše regije in zagotovila uresničevanje načel pravičnega prehoda.

Nekateri predstavniki lokalne skupnosti vam očitajo, da nimajo priložnosti sodelovati pri oblikovanju vsebine zakonov.

Ta očitek je neutemeljen. Organizirali smo več javnih razprav in delavnic na to temo. Temu je ne nazadnje namenjena tudi konferenca Pozdravljena prihodnost. A se tisti, ki mi to očitajo, ne odzivajo na vabila. Vsak, ki želi sodelovati pri oblikovanju strateških smernic razvoja naše doline, je nadvse dobrodošel. Kot župan ne bom sprejemal odločitev, ki za javnost ne bi bile sprejemljive. To obljubljam.

Visoke položnice za ogrevanje so minulo zimo spravile na ulice veliko jeznih Velenjčanov. Protestniki so vodstvu Teša, Komunalnega podjetja Velenje in tudi vam kot županu pretili tudi s kazenskimi ovadbami. Zakaj s predstavniki Ljudske iniciative Velenje, ki so organizirali proteste, niste sedli za skupno mizo in se pogovorili?

Oba pobudnika protestov iz Ljudske iniciative Velenje sta bila v preteklosti pogosto v moji pisarni, predvsem takrat, ko sta iskala svoj osebni interes. Ko so se zgodili protesti, je bil sestanek s predstavniki iniciative sklican na mojo pobudo in na njem je bilo mogoče slišati veliko zavajajočih in nepreverjenih informacij. Pričakoval bi, da bi najprej pridobili verodostojne informacije in bi šele potem kazali s prstom na tiste, ki so odgovorni. Kot župan z dvigom cen toplotne energije nisem imel ničesar. Občina lahko vpliva le na fiksni del cene, ki se od leta 2017 ni spreminjal. Žal niti lokalna skupnosti niti komunalno podjetje ne sodelujeta v procesu potrjevanja cene ogrevanja. Na to zakonodajno anomalijo smo v preteklosti že opozarjali. (Foto; Nik Jarh) 

Intervju si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 19. september!