Nik Jarh

Celjski hitrostni drsalec Tibor Komerički od 28. julija ni več najstnik. Rojen je bil v Postojni, tako je želela njegova mama Mateja. Oče Jože vodi sekcijo za hitrostne drsalce na kratke proge (sam pravi, da je zgolj predstavnik staršev) pri Drsalnem klubu Celje, v katerega so vključeni še umetnostni drsalci. Tibor je v dijaških letih obiskoval I. gimnazijo v Celju, kjer je lani tudi maturiral. Svoje izobraževanje nadaljuje na ekonomsko–poslovni fakulteti v Mariboru.

Tudi umetnostno drsanje in hokej

Ni veliko otrok, ki se sami, brez spodbude staršev, zaljubijo v drsanje. »Že od malih nog sem navdušen nad drsanjem, ki sem ga začel trenirati leta 2010, pri vsega štirih letih. Pred pravim začetkom svoje športne poti v hitrostnem drsanju sem se prav tako preizkusil na treningih umetnostnega drsanja in hokeja. Toda najljubše mi je bilo hitrostno drsanje, od katerega se nisem ločil,« je usodni začetek na ledu orisal Tibor.

Kopica strokovnjakov

Pri vztrajanju so ključni pedagogi. »Moj prvi trener je bil Urban Kalšek, ki ga je nasledil moj prvi madžarski trener Mano David Loth. Leta 2020 sem svoje treninge nadaljeval pod vodstvom svojega drugega madžarskega trenerja Attile Tarcalija, ki ga je leta 2022 nasledil Martin Kolenc iz Zagreba.« Sledila je selitev v madžarsko prestolnico zaradi boljših pogojev vadbe. Kako se je začelo sodelovanje z našimi vzhodnimi sosedi? »S pomočjo Martina Kolenca sem se v mesecu avgustu leta 2023 preselil v središče Budimpešte in se tam sprva priključil treningom tamkajšnje mladinske reprezentance pod vodstvom Tamasa Lakatosa. Od začetka letošnje sezone, ki je tudi moja prva med člani, sem začel trenirati s člansko reprezentanco pod vodstvom britanskega trenerja Nicholasa Johna Goocha in madžarskega trenerja Viktorja Knocha.« Tiborju je občasno pomagal tudi Turek Ersel Argun, ki je trener celjskega kluba in slovenske reprezentance.

S štipendijo mednarodne zveze

Kako je s finančno platjo, zagotovo je vse skupaj precej zahtevno oziroma težavno. »Treningi v tujini prinašajo dodatne stroške, ki mi jih pomagata kriti Zveza drsalnih športov Slovenije in Drsalni klub Celje. Prav tako sem si finančno pomagal s štipendijo Mednarodne drsalne zveze ISU, ki sem jo prejemal lansko in predlansko leto,« pojasnjuje Tibor. Za njim so že tri kvalifikacijske tekme za nastop na olimpijskih igrah. »Prvi sta bili v kanadskem olimpijskem mestu Montrealu, kjer sem dosegel dokaj dobre rezultate. Tretja je bila v poljskem Gdansku. Vse bo znano po tekmi v nizozemskem Dordrechtu.«

Želi v Milano

So možnosti za pot na olimpijske igre v Italijo objektivne? »Pot do olimpijskih iger je dolga, ampak z dobrimi rezultati si lahko zagotovim vozovnico in s tem nastop na olimpijskih igrah. Moj glavni cilj v tej sezoni so predvsem čim boljše uvrstitve tako v svetovnem pokalu oziroma na tekmah tako imenovanega World Toura kot na evropskem in svetovnem prvenstvu, po tihem pa si seveda želim tudi uvrstitve na olimpijske igre v Milanu februarja prihodnje leto. Vendar naj dodam, da tja potuje le 32 tekmovalcev na progah dolgih 500 in 1.000 metrov oziroma 36 na 1.500 metrov. Gre za najboljše hitrostne drsalce na kratke proge na svetu, kar seveda pomeni, da je že sama uvrstitev na igre res izjemen uspeh. In lahko bi rekel, da glede tekmovalcev govorimo skoraj o celotnem svetu, saj kandidati za olimpijske igre prihajajo iz več kot 40 držav in skoraj z vseh celin, z izjemo Afrike.«

Darila od treh mož

Pokal St. Claus je tekmovanje ob Miklavžu. Je bila kakšna posebna okrasitev v dvorani ali v mestu? »St. Claus je tekmovanje, ki ga vsako leto prirejajo v Budimpešti v času Miklavža in poleg zahtevne tekme prinaša pravo praznično vzdušje, ki se ga da opaziti s prazničnimi okraski po drsališču in darilih, katera prejmejo vsi drsalci na tekmovanju.« Od koga je kot otrok dobival darila v prazničnem času? »Po navadi sem prejel darila kar od vseh treh dobrih mož, priznam pa, da mi nobeno darilo ni ostalo posebej v spominu. So pa bila darila skoraj vedno tako ali drugače povezana s športom, ki mi resnično veliko pomeni.«

Veliko buč v Kanadi

Kako je bilo v Kanadi, je bilo možno opaziti praznične okraske, vsaj v trgovinah? »V Kanadi je bilo dokaj naporno in zahtevno, ampak sem se domov vrnil z dobrimi rezultati na vseh treh progah, še zlasti na 500 metrov, kjer sem od več kot 90 najboljših drsalcev s celotnega sveta osvojil 27. mesto. Od prazničnih okraskov sem videl največ buč, saj so se takrat v Kanadi pripravljali na noč čarovnic. Takrat božično-novoletnih okrasitev v Kanadi nisem opazil,« je končal Tibor Komerički, ki bo skušal v naslednjih letih še izboljšati svoje dosežke na mednarodni ravni.

Preostale zanimivosti

Hitrost drsalca na kratke proge lahko doseže tudi 50 kilometrov na uro. Cena čevlja, ki je narejen po meri tekmovalca, znaša med 1.200 in celo 4.500 evrov. Tiborjevi čevlji so stali 1.500 evrov. Starša, ki sta Petrovčana in sta se leta 1998 preselila v Celje, sta bila soočena z nekaj sinovimi poškodbami. Vse so se zgodile zaradi drsalnih rezil, ki so zaradi ovinkov izjemno ostra. Z njimi si lahko odrežete noht. Poškodbe se običajno zgodijo pri trkih in posledično padcih. Tibor ima ureznino na levem zapestju. Šivali so mu tudi rano na licu. Vse to se zgodi, čeprav imajo tekmovalci pod dresom obleko iz kevlarja, tudi rokavice so protiurezne, toda nesreča nikoli ne počiva.