Znaki demence, ki se pojavijo še pred izgubo spomina
Demenco najpogosteje povezujemo z izgubo spomina, a prvi opozorilni znaki so lahko veliko bolj subtilni in jih zato hitro spregledamo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Demenca danes prizadene približno 57 milijonov ljudi po svetu, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, in predstavlja enega vodilnih vzrokov umrljivosti. Čeprav je pozabljivost najbolj znan simptom, strokovnjaki poudarjajo, da se bolezen pogosto začne precej bolj neopazno, z drobnimi spremembami, ki jih okolica sprva težko poveže z resnejšim zdravstvenim stanjem.
Spremembe, ki niso povezane s spominom
Eden od zgodnjih znakov, ki v zadnjih letih dobiva več pozornosti, je slabše prepoznavanje čustev. Oseba lahko težje razume obrazno mimiko ali ton glasu sogovornika, kar lahko vodi v nesporazume in občutek odtujenosti. Takšne spremembe kažejo na prizadetost določenih možganskih centrov in se lahko pojavijo še preden postane pozabljivost očitna.
Hkrati se vse bolj potrjuje povezava med duševnim zdravjem in tveganjem za demenco. Depresija, anksioznost in nekatere osebnostne motnje niso le spremljevalci sodobnega življenjskega sloga, temveč lahko dolgoročno vplivajo tudi na zdravje možganov. Pri ljudeh z več sočasnimi težavami na tem področju je tveganje za razvoj demence še dodatno povečano.
Alzheimerjeva bolezen: najpogostejša oblika
Ko govorimo o demenci, najpogosteje mislimo na Alzheimerjeva bolezen. Prav pri tej obliki so težave s spominom med prvimi opaznimi znaki. Sprva gre za pozabljanje nedavnih dogodkov, založene predmete ali težave pri priklicu imen. Sčasoma pa se te težave stopnjujejo in začnejo vplivati na vsakodnevno funkcioniranje.
Pomembno je razumeti, da ne gre le za običajno pozabljivost, temveč za vzorec, ki se ponavlja in postopno slabša.
Ko se spremeni razumevanje sveta
Zgodnje faze demence lahko zaznamujejo tudi zmedenost in težave pri orientaciji. Oseba se lahko izgubi v znanem okolju, težje sprejema odločitve ali izgubi občutek za zaporedje opravil. Naloge, ki so bile nekoč rutinske, postanejo zahtevne in obremenjujoče.
Demenca vpliva tudi na jezik. Govor lahko postane manj tekoč, oseba težje najde prave besede ali jih zamenjuje z neustreznimi. Pri nekaterih oblikah, kot je frontotemporalna demenca, se takšne spremembe pojavijo že zelo zgodaj.
Osebnost in vedenje nista več enaka
Poleg kognitivnih sprememb se pogosto pojavijo tudi spremembe v vedenju. Oseba lahko postane bolj razdražljiva, tesnobna ali otožna. Pogosto se umika iz družbe, izgublja interes za dejavnosti, ki so jo prej veselile, ali kaže vedenje, ki zanjo ni bilo značilno.
Takšne spremembe so lahko za bližnje še posebej težke, saj vplivajo na odnose in vsakodnevno komunikacijo.
Demenca ni le bolezen starosti
Čeprav se tveganje za demenco izrazito poveča po 65. letu in s starostjo še narašča, lahko bolezen prizadene tudi mlajše. Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da zgodnjih znakov ne gre prezreti, ne glede na starost.
Občasna pozabljivost je sicer normalen del vsakdana, a če se težave ponavljajo, stopnjujejo in vplivajo na kakovost življenja, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Zgodnje prepoznavanje lahko pomembno vpliva na potek bolezni, omogoča boljše načrtovanje zdravljenja ter podporo bolniku in njegovim bližnjim.
