Demenca, ki ni Alzheimer – in jo povzroča visok krvni tlak
Ko slišimo besedo demenca, večina najprej pomisli na Alzheimerjevo bolezen. A obstaja še ena oblika, ki je pogosta in pogosto spregledana –vaskularna demenca.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Vaskularna demenca je za Alzheimerjevo boleznijo druga najpogostejša oblika demence. Povzroči jo zmanjšan pretok krvi v možgane. Možganske celice ne dobijo dovolj kisika in hranil, kar vpliva na razmišljanje, spomin, načrtovanje in presojo. Bolezen je redka pri ljudeh, mlajših od 65 let. Sčasoma se poslabšuje, čeprav jo je včasih mogoče upočasniti.
Kaj jo povzroča?
Vzrok je vedno enak: poškodovane možganske žile, ki ne zmorejo dostaviti dovolj kisika in hranilnih snovi do možganskih celic. Najpogosteje se to zgodi po možganski kapi, ko krvni strdek zamaši arterijo ali ko žila poči in povzroči krvavitev v možganih, ali večji operaciji, kot je operacija srčnega obvoda ali abdominalna operacija.
A vaskularna demenca se lahko razvije tudi počasi in neopazno, brez izrazite možganske kapi, kot posledica visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, visoke ravni holesterola ali ateroskleroze, navaja Mayo Clinic.
Kako se razlikuje od Alzheimerjeve bolezni?
Zanimiva razlika je v tem, kako se bolezen začne. Pri Alzheimerjevi bolezni se spomin postopoma in enakomerno slabša. Pri vaskularni demenci pa se simptomi pogosto pojavijo nenadoma, takoj po možganski kapi ali po vrsti manjših kapi. »Zgodnji simptomi pogosto niso težave s spominom, temveč upočasnjenost razmišljanja in težave z načrtovanjem ter reševanjem problemov,« pojasnjuje Mayo Clinic.
»Pojavijo se lahko tudi spremembe razpoloženja, depresija, nemirnost ter telesne težave, kot sta nestabilna hoja ali pogosta potreba po uriniranju.«
Kako jo zdravijo?
Vaskularne demence ni mogoče pozdraviti. Zdravniki se osredotočijo na zdravljenje osnovnih vzrokov: visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, holesterola, da bi upočasnili napredovanje bolezni in preprečili nadaljnje poškodbe možganov, navaja Mayo Clinic.
Kdaj k zdravniku?
Poiščite pomoč, če opazite očitne spremembe v vedenju, osebnosti, spominu ali govoru, pri sebi ali pri bližnjem. Prav tako takoj ukrepajte ob nenadni šibkosti ali zmedenosti, saj so to lahko znaki možganske kapi.
