Arhiv Štajerskega Tednika

Rak ni ena sama bolezen, temveč več sto različnih. Te lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike. Najpogostejši raki pri nas (kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke) so leta 2017 predstavljali 60 % vseh ugotovljenih rakov. Povezani so z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač, so pojasnili na onkološkem inštitutu. Poleg zdravega življenjskega sloga pa je ključno pri zdravljenju bolezni oziroma zmanjševanju števila obolelih tudi pravočasno odkritje. Bolezen, odkrita v zgodnjih stadijih, je v visokem deležu ozdravljiva, zdravljenje je krajše in za bolnika lažje, kakovost življenja je višja, zdravstvena oskrba pa cenejša. Ena najboljših metod za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb so tako imenovani presejalni programi, navajajo v državnem programu za obvladovanje raka. Zato je onkološka stroka vseskozi poudarjala, da se onkologija v času koronavirusa ne sme ustavljati. Zgolj odstotek večja umrljivost za rakom bi v Sloveniji pomenila 30 smrti več, kajti če rak ni zdravljen, pomeni 100-odstotno smrt, je v spletnem pogovoru STAkluba dejala Tanja Čufer s katedre za onkologijo na ljubljanski medicinskih fakulteti. Ob tem je opomnila, da je rak javnozdravstveni problem številka ena tako v Sloveniji kot v svetu. »Zgodili se nam bodo različni virusi. Neprenosljive bolezni so tiste, ki jih svet mora obvladati,« je pozvala.

Preberite več v Štajerskem Tedniku