Prazniki kot ogledalo
Prazniki nam pogosto pokažejo, kako v resnici delujemo v odnosih. Preberite, kaj vaši odzivi razkrivajo o vaši osebnosti in trenutni notranji obremenitvi.
Prazniki niso samo dnevi, ko se več družimo. So tudi obdobje, ko se zmehčajo vsakdanje strukture, ki nas sicer držijo skupaj. Rutina, delo, razdalja, urniki in izgovori, da nimamo časa, izgubijo svojo zaščitno vlogo. Ostane več prostora za stik in prav zato se pogosto pokaže, kako v resnici delujemo v odnosih, ko nimamo več toliko notranjih varoval.
To je eden od razlogov, da so prazniki za marsikoga psihološko tako zgovorni. Združijo več obremenilnih dejavnikov hkrati. Spremenjen ritem, daljše druženje, več dražljajev, pogosto tudi alkohol, spomini, družinska hierarhija in včasih občutek, da ni pravega umika. V takšnih razmerah se sposobnost čustvene regulacije lažje zniža in malenkosti hitreje prerastejo v napetost.
Če smo pozorni, nam prazniki lahko povedo dve pomembni stvari. Prva je, kakšne vzorce običajno nosimo v odnose, druga pa, koliko notranje kapacitete imamo trenutno. Osebnostni slog se pokaže v tem, kako se odzivamo, ko postane intenzivno. Trenutno psihično stanje pa v tem, koliko notranje energije, napora in posledic ima za nas neka situacija.
PREBERITE TUDI:
Osebnost ali trenutno stanje
V praksi ju najlažje ločimo po tem, kaj se z nami zgodi po druženjih. Če smo nekoliko utrujeni, a se po počitku razmeroma hitro sestavimo, gledamo predvsem v smer svojih stabilnih osebnostnih potez. Če pa nas prazniki izčrpajo do te mere, da postanemo telesno napeti, slabo spimo, smo razdražljivi ali imamo občutek, da ne zdržimo več, potem prazniki verjetno zadenejo ob že obstoječo preobremenitev, anksiozno napetost ali izgorelost.
Ta razlika je pomembna. Ne zato, da bi se ocenili, temveč zato, da vemo, kaj v resnici potrebujemo. Osebnostne poteze se uravnavajo z zavedanjem in drobnimi prilagoditvami. Preobremenjenost pa zahteva več zaščite, manj zahtev in včasih tudi zunanjo podporo.
Ko nas prime potreba po popolnosti
Ena pogostih prazničnih izkušenj je močan notranji pritisk, da mora biti vse brezhibno. Hrana, vzdušje, potek večera, odzivi drugih. Tak pritisk redko govori o »razvajenosti«. Pogosteje kaže na potrebo po sprejetosti in strah pred kritiko. Na področju perfekcionizma stroka opozarja, da so posebej obremenjujoči tisti standardi, za katere verjamemo, da jih drugi pričakujejo od nas.
Ko smo v tem stanju, prazniki hitro postanejo test. In test je težko opravljati sproščeno. Koristen premik se zgodi, ko si namesto vprašanja, ali bo vse dovolj dobro, zastavimo drugo vprašanje. Kaj v resnici želim doseči s tem trudom. Občutek miru, pripadnosti ali priznanja. Ko to ozavestimo, lahko zavestno izberemo, kaj ima res težo in čemu lahko dovolimo, da ostane le »dovolj dobro« in ne več popolno.
Ko potrebujemo, da je vse po starem
Za nekatere so prazniki varni zato, ker so predvidljivi. Isti obredi, ista hrana, znan potek. Ritual ima pomembno psihološko funkcijo. Daje občutek kontinuitete in stabilnosti v času, ko se leto zaključuje in ko je v zraku veliko simbolike.
Napetost se pogosto pojavi, ko se tradicija začne doživljati kot merilo ljubezni ali spoštovanja. Ko sprememba ni razumljena kot razvoj, ampak kot zavrnitev. V takih trenutkih pomaga notranja ločitev. Obredi so lahko način povezanosti, niso pa njen dokaz. Če to ločitev uspemo narediti, lahko ohranimo bistvo in hkrati dovolimo, da v odnosih dopuščamo več svobode.
Ko nas po druženjih dobesedno izčrpa
Prazniki zelo jasno pokažejo razliko med ljudmi, ki se v družbi polnijo, in tistimi, ki se v njej praznijo. Introvertiranost ni pomanjkljivost in ni isto kot socialna anksioznost. Gre za način, kako živčni sistem predeluje dražljaje. Dolga druženja, glasni pogovori in nezmožnost umika so lahko za introvertiranega posameznika hitro preveč. Živčni sistem ob tem pregoreva.
Če se po prazničnih srečanjih pojavi občutek izžetosti ali celo bolečine, prehlad oziroma drugi telesni znaki, je to pomembna informacija. In ta informacija kliče po odzivu. Načrtovan umik, tišina, kratek sprehod ali zavesten odklop niso razkošje, ampak osnovna higiena živčnega sistema.
Ko se umaknemo v hrano, opravila ali telefon
Pri nekaterih se prazniki pokažejo skozi potrebo po umiku. V določenem trenutku postane čustvena bližina preveč intenzivna in stik z drugimi zahteva več, kot je v tistem hipu mogoče zdržati. Takrat se zatečejo v hrano, alkohol, skrolanje po telefonu ali v kuhinjo, ker tam napetost popusti.
To je način, kako si telo in psiha ustvarita vsaj malo notranjega miru, ko je dražljajev preveč in ko pogovori, pogledi ali pričakovanja drugih postanejo pretežki za našo samozavest in naše notranje rane.
Pomemben premik se zgodi, ko si dovolimo opaziti trenutek pred tem umikom. Vprašamo se: »Kaj se je v meni takrat sprožilo?« Tesnoba, sram, strah pred pogovorom, občutek, da nimam prostora? Že to prepoznavanje pogosto prinese več izbire. Včasih se še vedno umaknemo, vendar brez notranjega boja. In to spremeni kakovost izkušnje.
Ko postanemo ostrejši ali glasnejši
V družinskih sistemih imajo ljudje pogosto vloge, ki se ob praznikih samodejno obnovijo. Nekdo drži vzdušje, nekdo provocira, nekdo molči, nekdo kritizira. Ko smo pod pritiskom, se hitro vrnemo v znane pozicije.
##ARTICLE-1869202##
Če opazimo, da postajamo ostrejši ali cinični, je smiselno pogledati, kaj se skriva pod tem. Pogosto je tam ranljivost ali občutek nemoči. Ne gre za to, da bi se obljubili drugačnega vedenja, ampak da ujamemo trenutek stopnjevanja in naredimo majhen prelom. Spremenimo prostor, za hip utihnemo, zadihamo. Včasih že to prepreči, da bi se stari vzorec odpeljal do konca.
Ko prazniki pokažejo, da smo preobremenjeni
Včasih prazniki ne razkrijejo osebnostnih potez, ampak stanje. Telo in psiha pokažeta, da je bilo vsega predolgo preveč. Ko popusti zunanji tempo, se notranja napetost ne razblini, ampak pride na plano. Razdražljivost, žalost, tesnoba ali telesni simptomi so v tem kontekstu razumljivi signali.
Takrat je najbolj zdrava poteza zmanjšanje zahtevnosti. Manj obiskov, krajši stiki, več počitka, manj samopritiskov. In predvsem priznanje, da prazniki niso rešitev za dolgotrajno izčrpanost. So pa lahko zelo jasen opomnik, da je nekaj treba spremeniti tudi po tem, ko se vrnemo v vsakdan.
Kako praznike uporabimo kot vpogled
Če praznike vzamemo kot vir informacij, nam lahko veliko povedo. Po druženju si lahko vzamemo kratek trenutek in si v mislih ali na papirju odgovorimo na tri vprašanja.
Kaj me je danes najbolj premaknilo?
Kaj sem v tistem trenutku potreboval?
Kako sem se dejansko odzval?
Ta preprost razmislek postopoma zmanjšuje avtomatizem in krepi zavedanje.
Prazniki nam ne povedo, ali smo dobra ali slaba oseba. Pokažejo, kje smo mirni, kje se branimo, kje smo že utrujeni in kje potrebujemo več skrbi zase. Če ta vpogled vzamemo resno, lahko iz prazničnega časa odnesemo nekaj trajnega. Boljše razumevanje sebe in s tem več možnosti, da v odnose vstopamo z več zrelosti in manj notranjega pritiska.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
