Počasen srčni utrip: kdaj je normalen in kdaj opozorilni znak?
Počasen srčni utrip je lahko povsem normalen, včasih pa opozarja na težave s srcem ali druga zdravstvena stanja.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sinusna bradikardija pomeni, da srce odraslega človeka v mirovanju bije počasneje kot običajno, praviloma manj kot 60-krat na minuto. Električni impulzi pri tem še vedno nastajajo v sinusnem vozlu, naravnem srčnem spodbujevalniku, zato je ritem lahko povsem pravilen – le počasnejši.
Pri nekaterih ljudeh takšen utrip ne povzroča nobenih težav. Pogost je denimo pri vzdržljivostnih športnikih, katerih srce zaradi dobre telesne pripravljenosti z enim utripom prečrpa več krvi. Srčni utrip se naravno zniža tudi med spanjem.
Težave se lahko pojavijo, kadar srce zaradi prepočasnega bitja telesu ne zagotavlja dovolj s kisikom bogate krvi.
Utrujenost, omotica in zadihanost
Simptomi bradikardije so lahko precej neopazni in jih ljudje hitro pripišejo stresu, starosti ali slabši telesni pripravljenosti. Med pogostejšimi so nenavadna utrujenost, pomanjkanje energije, splošna oslabelost in omotica.
Nekateri občutijo zadihanost že pri manjšem naporu, težje prenašajo telesno dejavnost ali imajo bolečine oziroma neprijeten občutek v prsnem košu. Ob izrazitejšem zmanjšanju pretoka krvi v možgane se lahko pojavijo zmedenost, težave s koncentracijo, občutek bližajoče se omedlevice ali celo izguba zavesti.
Prav omedlevica, izrazita zadihanost ali bolečina v prsnem košu so znaki, ki jih ne gre ignorirati.
Vzrok niso vedno težave s srcem
Bradikardija je pogostejša v starejših letih, ko se lahko začnejo spreminjati strukture električnega prevodnega sistema srca. Pojavi se lahko tudi zaradi poškodb srčne mišice po infarktu, vnetja srca ali drugih srčnih bolezni.
Toda vzrok ni nujno v samem srcu. Upočasnjen utrip lahko spremlja zmanjšano delovanje ščitnice, motnje elektrolitov, spalno apnejo in nekatera druga zdravstvena stanja.
Pomemben dejavnik so tudi zdravila. Srčni utrip lahko upočasnijo denimo beta blokatorji in nekatera druga zdravila za zdravljenje bolezni srca in visokega krvnega tlaka. Zdravil zaradi tega ne smemo samovoljno ukinjati, temveč se je treba o težavah posvetovati z zdravnikom.
Kako zdravniki odkrijejo bradikardijo?
Ker veliko ljudi nima simptomov, se počasen utrip pogosto odkrije naključno pri pregledu ali merjenju krvnega tlaka. Osnovna preiskava je elektrokardiogram (EKG), ki pokaže električno aktivnost in ritem srca.
Če se težave pojavljajo le občasno, lahko zdravnik predlaga Holterjevo spremljanje, pri katerem naprava običajno 24 ur ali dlje beleži delovanje srca med vsakodnevnimi dejavnostmi.
S krvnimi preiskavami je mogoče preveriti tudi delovanje ščitnice in ravnovesje elektrolitov, v nekaterih primerih pa je potreben še obremenitveni test.
Zdravljenje ni potrebno pri vsakem
Če počasen srčni utrip ne povzroča simptomov in je posledica dobre telesne pripravljenosti, zdravljenje navadno ni potrebno.
Kadar je v ozadju druga bolezen ali zdravilo, zdravniki najprej poskušajo odpraviti vzrok. Pri izraziti in trajni simptomatski bradikardiji pa je lahko potrebna vstavitev srčnega spodbujevalnika. Ta spremlja srčni ritem in po potrebi z električnimi impulzi preprečuje, da bi utrip postal nevarno počasen.
