Rentgen, ultrazvok ali MR: kaj pokaže posamezna preiskava?
Vas bolijo sklepi? Preverite, kaj pokaže posamezna preiskava, kdaj je potrebna in zakaj najzahtevnejša ni vedno tudi najboljša izbira.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Bolečine v kolenih, kolkih, ramenih in drugih sklepih so lahko posledica obrabe, poškodb, vnetij ali različnih bolezni. Ker imajo podobni simptomi lahko povsem različne vzroke, je za uspešno zdravljenje ključna pravilna diagnoza. Toda kako zdravnik ugotovi, kaj povzroča bolečino, katere preiskave so pri tem najkoristnejše in ali je magnetna resonanca res vedno najboljša izbira?
O pomenu natančne diagnostike je v oddaji Zdravnik ob 18h, ki si jo lahko ogledate TUKAJ, spregovoril tudi mag. travmatologije Iztok Pilih, dr. med., specialist kirurg. Med drugim je poudaril, da je treba pred odločitvijo o zdravljenju čim natančneje ugotoviti vzrok težav. Pri tem pa imajo za začetek zelo pomembno vlogo informacije, ki jih zdravnik pridobi v pogovoru s pacientom, ter ugotovitve kliničnega pregleda.
Prvi korak: osebnemu zdravniku čim natančneje opišite težave
Ko se pojavijo bolečine v sklepih, je torej običajno prva postaja izbrani osebni zdravnik. Ta lahko številne težave prepozna in obravnava že sam, pri drugih pa so potrebne dodatne preiskave ali specialistična obravnava.
Za pravilno diagnozo je nujno, da zdravniku čim natančneje opišemo svoje težave. »Zelo pomembno je predvsem, da pacient pove, kako so se težave začele. Ali je pred pojavom bolečine prišlo do poškodbe ali pa se je bolečina pojavila brez očitnega razloga? Je nastala nenadoma ali postopoma? Pomembno je tudi, ali bolečino spremljajo oteklina, rdečina ali drugi znaki,« pojasnjuje travmatolog in kirurg Pilih.
Vse te informacije sestavljajo anamnezo, ki je skupaj s kliničnim pregledom temelj diagnostike. Zdravnik na podlagi ugotovitev presodi, ali so potrebne slikovne ali laboratorijske preiskave, fizioterapija oziroma napotitev k specialistu, najpogosteje ortopedu, travmatologu ali revmatologu.
»Prav anamneza je eden najpomembnejših delov diagnostike, saj nas pogosto že na začetku usmeri k možnim vzrokom in pomaga pri odločitvi, katere dodatne preiskave bi bile smiselne,« poudarja sogovornik.
Rentgen pokaže predvsem spremembe na kosteh
Pri številnih težavah s sklepi je prva slikovna preiskava rentgensko slikanje, zlasti ob sumu na zlom ali artrozo. Rentgen omogoča pregled kostnih struktur, njihovega položaja in značilnih znakov obrabe, kot so zožena sklepna špranja, kostni izrastki in spremembe kosti pod sklepnim hrustancem.
Njegova glavna omejitev je, da ne prikaže neposredno meniskusov, vezi, kit in drugih mehkih tkiv. Prav tako z njim ni mogoče zanesljivo oceniti vseh zgodnjih sprememb sklepnega hrustanca. Zato normalen rentgenski posnetek še ne pomeni nujno, da je sklep povsem zdrav.
Če preiskava ne pojasni vzroka bolečin ali zdravnik sumi na poškodbo drugih sklepnih struktur, se lahko odloči za dodatno diagnostiko.
Kdaj je koristen ultrazvok?
Ultrazvočna preiskava je posebej uporabna za pregled mehkih tkiv okoli sklepa, predvsem kit, mišic, burz in nekaterih površinskih vezi. Z njo lahko zdravnik odkrije tudi tekočino v sklepu in določene znake vnetja.
Njena prednost je, da omogoča pregled struktur med gibanjem, zato je lahko koristna pri težavah, ki se pojavijo le v določenem položaju ali ob določenem gibu. Ultrazvok se uporablja tudi pri vodenju punkcij in injekcij, saj zdravniku omogoča natančnejše usmerjanje igle.
Vendar z njim ni mogoče enako dobro pregledati vseh globljih struktur sklepov. Kadar obstaja sum na poškodbe, ki jih ultrazvok ne more zanesljivo prikazati, je lahko potrebna magnetna resonanca.
Magnetna resonanca omogoča podrobnejši vpogled v sklep
Magnetna resonanca (MR) omogoča natančen prikaz sklepnega hrustanca, meniskusov, vezi, kit, kostnega mozga in drugih struktur. Posebej koristna je pri sumu na poškodbe mehkih tkiv ter pri določenih spremembah, ki jih z rentgenskim slikanjem ni mogoče ustrezno oceniti.
Travmatolog in kirurg Pilih nam zaupa, da se pri diagnostiki pogosto najprej opravi rentgen, nato po potrebi ultrazvok in šele zatem magnetna resonanca. Vendar meni, da takšen vrstni red ni vedno najprimernejši.
»Sam menim, da bi bila pri nekaterih težavah magnetna resonanca smiselna že prej, saj lahko z njo pridobimo veliko informacij o mehkih tkivih in drugih sklepnih strukturah. Včasih se namreč zgodi, da pacient opravi več preiskav, preden pridemo do ustrezne diagnoze,« opozarja.
Kljub temu magnetna resonanca ni nujna pri vseh bolečinah v sklepih. Pri značilni artrozi lahko zadostujeta klinični pregled in rentgensko slikanje, pri sumu na poškodbo meniskusa ali vezi pa je MR pogosto bistveno koristnejša.
Pomembno je tudi, da zdravnik ugotovitve na posnetkih poveže s pacientovimi simptomi. Nekatere spremembe so namreč lahko vidne tudi pri ljudeh, ki nimajo nobenih težav.
Magnetna resonanca s kontrastnim sredstvom odkrije tudi nekatere drobne poškodbe
V drugem delu oddaje Zdravnik ob 18h, ki si ga lahko ogledate TUKAJ, je sogovornik predstavil tudi posebno obliko magnetne resonance, imenovano MR-artrografija.
»Poleg običajnega slikanja z magnetno resonanco poznamo tudi MR-artrografijo, pri kateri pred slikanjem v sklep vbrizgamo kontrastno sredstvo. Ta preiskava je posebej priporočljiva pri določenih težavah z ramenskim in kolčnim sklepom,« pojasnjuje.
Pri teh dveh sklepih lahko namreč nastanejo drobne poškodbe struktur, ki jih z običajnimi slikovnimi preiskavami ni vedno mogoče dovolj natančno prikazati. Mednje spadajo tudi poškodbe labruma, vezivno-hrustančnega obroča, ki obdaja rob sklepne ponvice in prispeva k stabilnosti sklepa.
»Kontrastno sredstvo prodre tudi v majhne špranje in tako omogoča natančnejši prikaz poškodb,« še dodaja.
MR-artrografija se zato uporablja pri izbranih diagnostičnih vprašanjih, ni pa potrebna pri večini običajnih sklepnih težav. Prav tako je ne smemo enačiti z običajno magnetno resonanco s kontrastnim sredstvom, ki ga pacient prejme v žilo.
Najpomembneje je ugotoviti vzrok bolečine
Čeprav so sodobne slikovne preiskave pri odkrivanju bolezni in poškodb sklepov nepogrešljive, nobena ni najboljša za vse vrste težav. Izbira je torej odvisna predvsem od simptomov, ugotovitev kliničnega pregleda in suma na določeno bolezen ali poškodbo.
Prav zato je pomembno, da zdravnik ne zdravi zgolj bolečine ali sprememb, vidnih na posnetkih, temveč poskuša ugotoviti, kaj težave dejansko povzroča.
Kot še poudarja Pilih, je natančna opredelitev vzroka najpomembnejši prvi korak pri zdravljenju. Šele na tej podlagi se lahko zdravnik in pacient odločita, ali bodo zadostovali prilagoditev obremenitev, fizioterapija in druge neoperativne metode ali pa bo potrebno drugačno, denimo operativno zdravljenje.
V okviru rubrike Zdravnik ob 18h oktober posvečamo zdravju sklepov. Spremljajte strokovno podprte vsebine.
