Ste ves čas utrujeni in žejni? Vzrok je lahko ta hormonska motnja
Utrujenost, ki ne mine niti po dobrem spancu, pogosta žeja, zaprtje ali bolečine v kosteh. To so težave, ki jih pogosto pripišemo stresu, prehrani ali napornemu življenjskemu obdobju. Včasih pa se za njimi skriva manj znana hormonska motnja, ki lahko dolgo poteka brez očitnih opozorilnih znakov.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko nam primanjkuje energije, običajno najprej pomislimo na pomanjkanje spanca, stres ali preveč obveznosti. Tudi pogostejšo žejo ali prebavne težave lahko hitro pripišemo vsakdanjim navadam. Toda če se takšne težave ponavljajo, vztrajajo dlje časa ali se jim pridružijo še drugi simptomi, je smiselno preveriti, kaj se dogaja v telesu.
Eden od možnih vzrokov je hiperparatiroidizem, bolezen, za katero marsikdo še ni slišal. Pogosto se razvija počasi, pri nekaterih ljudeh pa sploh ne povzroča opaznih težav. Zdravniki jo zato nemalokrat odkrijejo povsem po naključju, ko krvne preiskave pokažejo povišano raven kalcija.
Kaj je hiperparatiroidizem?
Čeprav ime spominja na bolezni ščitnice, gre za drugačno hormonsko motnjo. Obščitnične žleze so štiri drobne žleze, ki ležijo ob ščitnici na vratu. Njihova naloga je uravnavanje ravni kalcija v telesu, pri čemer imajo pomembno vlogo pri zdravju kosti, delovanju mišic in živčevja.
Obščitnične žleze proizvajajo paratiroidni hormon, imenovan tudi PTH. Kadar ga nastaja preveč, lahko pride do neravnovesja kalcija. Pri primarnem hiperparatiroidizmu je njegova raven v krvi pogosto povišana, kar lahko sčasoma vpliva predvsem na kosti in ledvice.
Bolezen se lahko pojavi v različnih življenjskih obdobjih, vendar je posebej značilna za ženske po menopavzi. Na to opozarja tudi slovenska strokovnjakinja Katarina Mlekuš Kozamernik s Kliničnega oddelka za endokrinologijo UKC Ljubljana v strokovnem prispevku Kaj je dobro vedeti o primarnem hiperparatiroidizmu iz leta 2025.
Kateri simptomi hiperparatiroidizma se lahko pojavijo?
Pri hiperparatiroidizmu je največja težava prav to, da nima vedno prepoznavnih simptomov. Nekateri ljudje se počutijo povsem dobro, drugi pa opažajo težave, ki jih težko povežejo z določeno boleznijo.
Med možnimi znaki so dolgotrajna utrujenost, mišična šibkost, povečana žeja in pogosto uriniranje. Pojavijo se lahko tudi zaprtje, slabost, slabši apetit ter bolečine v kosteh ali sklepih. Nekateri bolniki poročajo o slabši koncentraciji, pozabljivosti in spremembah razpoloženja.
Vendar je pomembno vedeti, da so ti simptomi zelo splošni. Utrujenost je lahko posledica slabega spanca, slabokrvnosti ali številnih drugih zdravstvenih težav, pogosta žeja pa je lahko povezana tudi s sladkorno boleznijo. Zato na podlagi posameznega simptoma ni mogoče sklepati, da gre za hiperparatiroidizem.
Posebno pozornost si zaslužijo težave, ki vztrajajo ali se pojavljajo skupaj, zlasti če laboratorijski izvidi pokažejo povišano raven kalcija.
Zakaj je lahko preveč kalcija v krvi nevarno?
Kalcij običajno povezujemo z močnimi kostmi in zdravimi zobmi, zato se morda sliši nenavadno, da ga je lahko v telesu tudi preveč. Toda za normalno delovanje organizma je pomembno predvsem njegovo ravnovesje.
Pri primarnem hiperparatiroidizmu lahko čezmerno izločanje hormona PTH povzroči, da se iz kosti sprošča preveč kalcija. Njegova raven v krvi se zviša, kostnina pa se lahko postopoma zmanjšuje. Dolgotrajna bolezen zato povečuje tveganje za osteoporozo in zlome, pri nekaterih ljudeh pa prispeva tudi k nastanku ledvičnih kamnov.
Prav zato zdravniki opozarjajo, da povišanega kalcija v krvi ne smemo preprosto prezreti, tudi če nimamo izrazitih težav.
Zakaj nastane hiperparatiroidizem?
Najpogostejši vzrok primarnega hiperparatiroidizma je benigna oziroma nerakava tvorba na eni od obščitničnih žlez, imenovana adenom. Zaradi nje žleza proizvaja preveč hormona, čeprav telo tega ne potrebuje.
Po podatkih, ki jih v strokovnem prispevku navaja Katarina Mlekuš Kozamernik iz UKC Ljubljana, je takšna sprememba vzrok za približno 80 odstotkov primerov primarnega hiperparatiroidizma. Redkeje je povečano delovanje povezano z več obščitničnimi žlezami, rak obščitnice pa je izjemno redek.
Obstaja tudi sekundarni hiperparatiroidizem, pri katerem težava ne izvira neposredno iz žlez, temveč je njihov povečan odziv posledica drugega zdravstvenega stanja. Med pogostejšimi vzroki sta kronična ledvična bolezen in pomanjkanje vitamina D.
Razlikovanje med obema oblikama je pomembno, saj se zdravljenje lahko precej razlikuje.
Kako zdravniki odkrijejo hiperparatiroidizem?
Ena od posebnosti bolezni je, da jo pogosto odkrijejo pri povsem običajnih laboratorijskih preiskavah. Če zdravnik opazi povišano raven kalcija, lahko naroči dodatno meritev paratiroidnega hormona oziroma PTH.
Pri presoji upošteva tudi vrednosti vitamina D, fosforja in kazalnike delovanja ledvic. V določenih primerih so potrebne še preiskave kostne gostote in pregled ledvic, saj je pomembno ugotoviti, ali je bolezen že povzročila zaplete.
Povišan kalcij sicer ne pomeni nujno hiperparatiroidizma. Na njegovo raven lahko vplivajo tudi druge bolezni in nekatera zdravila, zato je pomembno, da izvide vedno razloži zdravnik.
Kako poteka zdravljenje?
Zdravljenje je odvisno od vrste bolezni, laboratorijskih izvidov in morebitnih zapletov. Pri primarnem hiperparatiroidizmu je najučinkovitejši način zdravljenja operacija, pri kateri kirurg odstrani čezmerno delujočo obščitnično žlezo oziroma žleze.
To pa ne pomeni, da mora na operacijo vsak bolnik. Pri blagih oblikah, ki ne povzročajo zapletov in ne izpolnjujejo meril za kirurško zdravljenje, se lahko zdravnik odloči za redno spremljanje. V določenih primerih so na voljo tudi zdravila, ki pomagajo uravnavati raven kalcija ali zmanjševati izgubo kostnine.
Če gre za sekundarni hiperparatiroidizem, je zdravljenje usmerjeno predvsem v osnovni vzrok, na primer v pomanjkanje vitamina D ali kronično ledvično bolezen.
Kdaj je smiselno obiskati zdravnika?
Občasna utrujenost ali zaprtje še nista razlog za preplah. Če pa se težave ponavljajo, trajajo dlje časa ali jih spremljajo izrazita žeja, pogosto uriniranje, nepojasnjene bolečine v kosteh oziroma ponavljajoči se ledvični kamni, je smiselno opraviti posvet z osebnim zdravnikom.
Enako velja, če so krvne preiskave pokazale povišano raven kalcija. Hiperparatiroidizem namreč pogosto ne povzroča izrazitih težav, pravočasno odkrivanje pa lahko pomaga preprečiti zaplete, predvsem na kosteh in ledvicah.
