Profimedia

Gre za stanje, pri katerem se dihalne poti zožijo, nabreknejo in proizvajajo več sluzi, kar povzroči težave z dihanjem. Astma ni ozdravljiva, je pa ob ustreznem zdravljenju in spremljanju dobro obvladljiva.

Kaj je astma?

Astma se kaže kot ponavljajoča se epizoda težkega dihanja, kašlja, tiščanja v prsih in piskanja pri izdihu. Pri nekaterih ljudeh gre za blažjo obliko, ki se pojavi le občasno, pri drugih pa bolezen resno vpliva na vsakodnevno življenje in lahko povzroči tudi življenjsko ogrožajoče napade.

Bolezni

Najpogostejše bolezni dihal in kako jih preprečimo

Najpogostejši simptomi

Simptomi se od osebe do osebe razlikujejo. Med najpogostejšimi so:

• kratka sapa,
• občutek tiščanja ali bolečine v prsnem košu,
• piskanje pri izdihu (še posebej pogosto pri otrocih),
• motnje spanja zaradi kašlja in težkega dihanja,
• poslabšanje simptomov ob okužbah dihal, kot sta prehlad ali gripa.

Če simptomi postajajo pogostejši, če se dihanje opazno poslabša ali če morate vedno pogosteje posegati po hitrem inhalatorju, je to znak, da astma ni pod nadzorom.

Profimedia

Vrste astme

Astma se lahko sproži v različnih okoliščinah:

• Astma, povzročena s telesno aktivnostjo, se pojavlja med vadbo, zlasti v hladnem in suhem zraku.
• Poklicna astma nastane zaradi izpostavljenosti kemikalijam, prahu ali plinom na delovnem mestu.
• Alergijska astma je posledica vdihavanja alergenov, kot so cvetni prah, plesni, prhljaj hišnih ljubljenčkov ali izločki ščurkov.

Kdaj k zdravniku?

Ob hujših napadih je nujen obisk urgence. Znaki za alarm so: hitro slabšanje kratke sape, piskanje, ki se ne umiri niti po inhalatorju, ter občutek dušenja že ob minimalni telesni aktivnosti. Zdravnika pa je priporočljivo obiskati tudi ob prvih sumih na astmo ali ko simptomi postanejo pogostejši in moteči.

Trpotec

Čisti pljuča in pomaga, da se rana hitreje zaceli

Kaj povzroča astmo?

Natančen vzrok za nastanek astme ni znan, najverjetneje pa gre za preplet genetskih in okoljskih dejavnikov. Sprožilci se razlikujejo, med najpogostejšimi pa so:

• cvetni prah, pršice, plesni, hišni ljubljenčki,
• prehladi in druge okužbe dihal,
• telesna aktivnost,
• kajenje in onesnažen zrak,
• določena zdravila (npr. aspirin, ibuprofen),
• stres in močna čustva,
• refluks želodčne kisline (GERB).

profimedia

Dejavniki tveganja

Verjetnost za razvoj astme je večja pri ljudeh, ki imajo v družini bolnike z astmo, pri alergikih, kadilcih in tistih, ki so pogosto izpostavljeni onesnaževalom. Tudi prekomerna telesna teža lahko poveča tveganje.

Možni zapleti

Nezdravljena astma lahko vodi v pogoste odsotnosti od šole ali dela, trajne spremembe v dihalnih poteh, obiske urgence in celo hospitalizacije. Dolgotrajna uporaba določenih zdravil pa lahko povzroči tudi stranske učinke.

Zdravje

Hitri nasveti za lajšanje prehlada: ogrevanje telesa, potenje in topli napitki

Kako astmo obvladati?

Čeprav astme ni mogoče preprečiti, jo je z dobrim načrtom mogoče uspešno obvladovati:

• sledite svojemu načrtu zdravljenja, ki ga pripravite z zdravnikom,
• redno jemljite predpisana zdravila,
• cepite se proti gripi in pljučnici,
• prepoznajte in se izogibajte sprožilcem,
• spremljajte svoje dihanje in merite vršni pretok,
• hitro ukrepajte ob prvih znakih napada.

Astma je kronična bolezen, ki zahteva stalno pozornost, a z ustreznim zdravljenjem in življenjskim slogom omogoča kakovostno življenje. Ključna sta redno spremljanje in sodelovanje z zdravnikom. Če simptome prepoznamo pravočasno in jih obvladujemo, lahko preprečimo resne zaplete in napade, ki ogrožajo življenje.