Hitri nasveti za lajšanje prehlada: ogrevanje telesa, potenje in topli napitki
Jesen je po tradicionalni kitajski medicini (TKM) za telo zelo izsušujoče obdobje, ki lahko oslabi pljuča, zato moramo paziti, da se ravnamo po priporočilih pri prehrani.
Ker temperaturna razlika med dnevom in nočjo postaja vse večja, hitro zbolimo, kar se pokaže predvsem na pljučih. TKM poudarja, da moramo tudi pri čustvih paziti na ravnovesje, saj je to obdobje, ko smo bolj žalostni in slabše razpoloženi.
V tradicionalni kitajski medicini zdravniki prehladna obolenja delijo v več skupin, in tako je tudi zdravljenje zelo individualno. Enak virus lahko enemu človeku povzroči drugačne simptome kot drugemu. V splošnem pa se v kitajski medicini delijo prehladi na tip veter/vročina ter tip veter/mraz, čeprav obstaja še kopica drugih različic in delitev.
Prehlad tipa veter/vročina
Simptomi
Kadar nas prizadene tovrstni prehlad, imamo v splošnem povišano telesno temperaturo (visoka vročina) in vneto grlo, čezmerno se potimo, nosni izcedek je rumenkaste barve, usta so izsušena, peče nas grlo, lahko tudi ustna votlina, obloga na jeziku je prav tako rumenkaste barve, konici in stranski del jezika so pogosto rdeči, vse skupaj pa spremlja še neprivlačen glavobol. Notranji veter kot patogeni dejavnik je zelo agresiven, njegovo gibanje je hitro in intenzivno. S seboj prenaša po telesu tudi druge škodljive vplive, zato se lahko pojavijo tudi bolečine v mišicah, kosteh, sklepih, ki se rade selijo po telesu.
Kaj lahko naredimo? Predvsem je pomembno, da pri tem tipu prehlada pijemo dovolj tekočine, saj se telo zaradi potenja hitro dehidrira.
Recept zdravnika TKM Chenga: Svinjsko meso narežemo na trakove (lahko uporabimo tudi svinjske ali goveje vampe), namočimo v belo vino in sojino omako ter koriander (ta izloča vročino). V posodi segrejemo olje, vse skupaj popečemo in osolimo. Kuhamo dlje časa.
Čaj iz cvetov kitajske krizanteme: eliksir mladosti
Kitajske krizanteme, ki se uporabljajo za čaj, rastejo le v vzhodni Aziji. K nam v Evropo so prišle v 17. stoletju in so nekoliko drugačne, zato za čaj niso primerne. Po lastnostih so kitajske krizanteme zelišče jin, ki telo prijetno hladi in pomirja. Predvsem se uporabljajo pri izganjanju jetrne vročine iz telesa in pri vdoru notranjega vetra, zato so še posebej primerne v času prehladnih obolenj in pozimi, ko vlada element jin. Čaj iz cvetov krizanteme ima več učinkov, lajša glavobole, pomirja oči in akne, pomaga pri bolečem in vnetem grlu, pri zobobolih in bolečih dlesnih. Prav tako ga uživamo, če imamo težave s krčnimi žilami, pri zadebeljenih arterijskih stenah in srčnih boleznih, saj cvetovi uravnavajo cirkulacijo krvi in vodne poti v telesu.
Redno uživanje čaja znižuje tudi povišan ali visok krvni tlak, zmanjšuje vnetja in uravnava holesterol.
Kako se pripravi čaj: vrelo vodo prelijemo čez 3 do 5 posušenih cvetov krizantem (odvisno od velikosti), nato pustimo, da se čaj rahlo ohladi. Še toplega počasi popijemo, krizantem ne odstranimo in jih ne zaužijemo. Ko smo čaj popili, čez cvetove še enkrat prelijemo vročo oz. vrelo vodo in pustimo, da se krizanteme namakajo, lahko tudi do 24 ur. Nato čaj pogrejemo in ga ponovno pijemo počasi po požirkih.
Odličen je tudi v kombinaciji z jagodami goji. Poleg cvetov v skodelico dodamo 15 g do 20 g jagod goji ter pustimo, da se čaj malo ohladi. Tekočino popijemo in se posladkamo z jagodami. Cvetove ponovno namočimo in jih popijemo čez nekaj ur.
Proti utrujenim, rdečim in pekočim očem: polaganje cvetov krizantem čez oči ter spiranje oči s čajem.
Krizanteme niso alergene, zato je strah, da bi se oči pri uporabi cvetov vnele, odveč. Odlično je tudi spiranje oči s toplim čajem, da se navlaži sluznica in preide učinek v globino oz. v predel za očmi. Cvetove si položimo na oči za 15 do 20 minut, lahko vsak dan, po potrebi tudi večkrat na dan, še posebno ko čutimo v očeh napetost. Kadar si oči spiramo s čajem, lahko to vnesemo tudi v dnevno rutino: vsako jutro ali zvečer pred spanjem spiramo oči od 2 do 3 minute. Pomembno je le, da si oči spiramo s toplim in ne mrzlim, ohlajenim čajem.
Prehlad tipa veter/mraz
Simptomi
Pri tovrstnem prehladu nas pogosto spremlja glavobol, trese nas mrzlica, jezik je bled z belkasto oblogo, nosni izcedek je prav tako bel, imamo občutek teže in bolečine v udih, kašljamo, telo pa je na splošno šibko. Manj apetita imamo po pitju tekočin in sploh po uživanju hrane. V nekaterih primerih gre tudi za različne kombinacije simptomov. Kadar prehlad spremlja tudi občutek teže na prsih, slabost ali bruhanje, potem je poleg notranjega vetra, ki s seboj prenaša hlad ali mraz, telo zajel tudi prebitek vlage. Kadar je kašelj zelo suh in ga spremlja tudi občutek suhosti ustne votline in jezika, pravimo, da je poleg vetra in hladu v telesu kot škodljiv vpliv naseljena tudi suša/suhost.
Naj spomnimo: obstaja več škodljivih vplivov, ki so povezani z notranjimi organi. Jetra so povezana v vetrom, srce z vročino ali ognjem, vranica z vlago, pljuča s sušo ali suhostjo ter ledvice s hladom ali mrazom. Kadar so ti organi šibki, se lahko v telesu povečajo škodljivi vplivi, saj organi svojih fizioloških funkcij zaradi šibkosti ne opravljajo v polni meri. Vsekakor je pomembno, da pri tovrstnem prehladu spodbudimo potenje in zmanjšamo obroke, saj je treba iz telesa izgnati toksine in omogočiti imunskemu sistemu, da opravi svojo funkcijo.
Človeško telo je kot hiša: V tradicionalni kitajski medicini pravimo, da je človeško telo kot hiša. Vsaka hiša ima okna in vrata, skozi katera v hišo dovajamo svež zrak in svežo energijo. Enako je s telesom. Skozi troja odprta vrata – to je razstrupljanje prek blata, urina ter kože in por – se naše telo lahko najbolje očisti.
Recept zdravnika TKM Chenga: Stepemo 4 jajca, dodamo sol in 3 dl belega vina ter vse dobro premešamo. V posodi segrejemo rastlinsko olje. Posebej v drugi posodi zdrobimo ali nastrgamo 10 g svežega ingverja (po želji lahko še več) in mu dodamo kis po okusu. Jajce s primesmi zlijemo na segreto olje, ko se malo popeče, zmešamo in dodamo še ingver v kisu.
Kako naravno spodbuditi potenje pri prehladu veter/hlad ali mraz: Skuhamo skodelico močne črne turške kave brez dodanega sladkorja ali drugih živil. Še vročo kavo spijemo po požirkih, nato popijemo še 3 dl zelo tople vode. Uležemo se v posteljo in pokrijemo s čim več odejami, da se začne proces potenja. Ležimo od 40 do 60 minut, nato si privoščimo vročo prho in se dobro oblečemo. Nekaj ur počivamo in vmes popijemo čim več tople vode. Ta preprosti nasvet ima zelo učinkovite in hitre rezultate. Zaradi močnega potenja se iz telesa izloči veliko toksinov, kar pripomore k hitrejšemu in boljšemu okrevanju, četudi se tistih nekaj ur počutimo nekoliko bolj utrujene.
Kadar je v telesu prebitek hladu ali mraza, moramo telesu dovajati energijo jang oziroma hrano, živila, zelišča, ki so po lastnostih topla in vroča. Vroče zelišče pospešuje cirkulacijo krvi in telesnih tekočin ter tako podpira organe, da dosežejo izgubljeno telesno temperaturo in se dvignejo v svojem delovanju.
Čaj iz bele čebulice, ingverja, cimeta in sveže bazilike: ogreje in krepi telo ter pomirja. Par glavic mlade bele čebulice narežemo na tanke kolobarčke, dodamo malo sveže nastrgane koreninice ingverja, ščepec cimeta in nekaj sveže bazilike. Vse skupaj postavimo na ogenj v hladno vodo in pustimo, da voda zavre. Lahko naredimo tudi prevretek in tako pustimo na ognju, da sestavine vrejo še približno 3 minute. Čaj lahko pijemo trikrat na dan po eno skodelico. Spodbudil bo potenje, s čimer se bo pospešila cirkulacija krvi, kar bo telesu omogočilo lažje odvajanje škodljivih vplivov iz notranjih organov.
Jesenska prehrana
»Zgodaj jeseni moramo 'posušiti' vlago, ki jo je prineslo poletje, malo pozneje v jeseni pa 'navlažiti' suhost, ki jo prinaša jesen, da v zimo vstopimo čim bolj pripravljeni,« pravi dr. Cheng Ping, ki ima tudi nekaj konkretnih navodil glede prehrane. Tako priporoča, da jeseni uživamo čim več stvari, ki krepijo jin in vlažijo pljuča, na primer kitajski jam (v Sloveniji ga lahko nadomestimo z navadnim krompirjem), sezonsko sadje – jabolka, hruške, nekoliko pozneje tudi mandarine, pomaranče, grenivke, kivi itd. Jeseni ne uživamo preveč cimeta, ingverja in pekočih stvari, saj preveč izsušijo telo.
Kot pri prehrani tudi pri prehranskih dodatkih gledamo, da uživamo take, ki vlažijo pljuča in krepijo jin – med drugim so to kitajski bodičasti luknjičar (fu ling), bela drhtavka (jin er), ameriški ginseng, kitajske lilije. Vse to lahko uživamo tudi pri prehrani, ne zgolj kot dodatke – odvisno seveda od tega, v kakšni obliki jih dobimo. V času, ko smo bolj pod stresom ali obremenjeni, je dobro, da si naredimo kuro z B-kompleksom, ki bo naravno pomiril živčni sistem, izboljšal apetit in tudi spanec. Ljudje, ki imajo težave s kostmi, naj še posebej jeseni in pozimi uživajo dodatek kalcija (z vitaminom D3), ob krčih pa tudi magnezij.
Redno zračimo bivanjske prostore
Prostore zračite, da se v sobah ne zadržuje slab zrak, vendar pri tem pazite, da vas ne prepiha. Prostore lahko tudi očistite s kisom, ki ga pustite izparevati na najnižji temperaturi za pol ure. V tem času odprete vsa vrata v vašem stanovanju. Uporabite 3 dl kisa in 3 dl vode, da ne bo koncentrat premočen. »To je še posebej dobra metoda takrat, ko predšolski in šolski otroci prinašajo domov različne viruse, saj jih kis na naraven način uspešno uniči,« svetuje dr. Cheng Ping.
Preventiva je vsekakor boljša kot kurativa
Tradicionalna kitajska medicina spodbuja in poučuje ljudi, da ves čas ohranjajo harmonijo in ravnovesje telesa in duha, ne le takrat, ko nas doleti težava. Vedeti moramo, da v telesu že mnogo prej, preden izbruhne bolezen, zastajajo tekočine in vitalna energija či. Zato ukrepajmo prej ter si zagotovimo čudovito jesen in zimo.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
