Shutterstock

Pred leti smo pisali o srbskih zdravnikih, ki so prostovoljno in zastonj delali ob koncih tedna, da so skrajšali čakalne vrste. Te so se med pandemijo covida še močno podaljšale, boj z njimi pa se včasih zdi že vnaprej izgubljen. A da se, če se hoče. To dokazujejo tako zdravniki, ki za svoje bolnike delajo tudi prostovoljno, kot bolnišnice po Evropi, ki so se organizirale tako, da bolje izkoristijo svoje osebje in kapacitete.

Slovenija

Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta 2025

Sedem srečnežev na teden

Že dan po zamenjavi obeh kolkov je Igor, eden od pacientov, hodil po bolnišnici Dubrava in ni mogel verjeti, da je brez bolečin, brez nelagodja in skoraj brez palice. Prej je bil dolga leta vsak korak môra, saj so se bolečine stopnjevale, gibal pa se je komaj še lahko. Igor je svoj novi kolk dobil eno od zadnjih delovnih sobot v KB Dubrava, ko sicer večina zdravnikov počiva. Na njegovo srečo se jih je nekaj odločilo, da bodo v svojem prostem času pomagali pacientom hitreje do zdravja oziroma da bodo po svojih močeh skrajšali čakalne vrste v svoji bolnišnici. Nekaj časa bodo vsako soboto operirali po tri paciente in vgradili po štiri endoproteze.

Kar nekaj podobnih zgodb iz vse Evrope smo že slišali. Marsikje se je začelo tako, da so zdravniki samoiniciativno žrtvovali svoj prosti čas in najprej delali celo zastonj. Pozneje je nova organizacija dela prešla v sistem. V medijih najdemo poročila iz številnih evropskih držav, kjer so bolnišnice reorganizirale delo, da bi zmanjšale čakalne dobe za diagnostične in kirurške posege. Med njimi so denimo Irska, Nizozemska, Avstrija, Nemčija, Češka, Švedska, Španija in Francija.

Ključni ukrep je bil povsod enak: podaljšanje dela izven rednega delovnega časa. To je vključevalo uvedbo večernih ambulant, dodatnih diagnostičnih terminov ter operacij ob sobotah in nedeljah. 

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 8, 24. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana