© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Bodice morskega ježka
Čas branja 2 min.

Kaj narediti, takoj ko stopimo na morskega ježka


K.C.
28. 7. 2025, 17.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Kadar nam med postopanjem v morju v koži ostanejo bodice morskega ježka, jih moramo odstraniti, saj lahko sicer povzročijo kopico težav.

bodice-morskega-jezka
Profimedia
Bodice morskega ježka so v Jadranskem morju običajno manj strupene, a lahko kljub temu sprožijo resna vnetja.

Morski ježki so trdo lupinasti morski organizmi iz razreda iglokožcev. Značilne zanje so dolge kalcificirane bodice, ki so v Jadranskem morju običajno manj strupene. Prav zato sta v stiku z njimi pogostejša mehanska poškodba in vnetni odziv, ne pa resna zastrupitev. Posebej strupene vrste najdemo v tropskih morjih, denimo cvetnega morskega ježka, ki lahko povzroči hudo slabost, omotico, paralizo in celo smrt.

Kdaj naletimo na ježka in kaj se zgodi

Zbodljaji morskega ježka se najpogosteje pripetijo, ko bosi ali z odprto obutvijo hodimo po plitvih, kamnitih območjih in nanj stopimo slučajno. Morski ježek najraje domuje v čistem morju, ker je zelo občutljiv na onesnaženje oziroma na spremembe v okolju.

Njegove bodice povzročijo poškodbo kože, ko posameznik stopi nanj ter polomi nekaj bodic – pri tem gre torej za mehanični odziv, na pa za aktivno obrambno reakcija ježka.

bodice-morskega-jezka
Profimedia
Bosonoga hoja v plitvinah kamnite obale z zelo čisto morsko vodo je lahko zelo tvegano početje.

Simptomi zbodljaja morskega ježka

Zbodljaji morskega ježka povzročajo razpoke in vbodne rane, ki jih spremljajo:

  • močna bolečina, rdečina in oteklina na mestu vboda,
  • pogosto modrikasto ali črno obarvanje kože, ki označuje barvo pigmen­tov iz bodic,
  • mikrodelci bodic, ki se lahko vnamejo in kasneje povzročajo granulome, artritis ali sinovitis, če ostanejo globoko v tkivu,
  • v zelo redkih primerih sistemski simptomi kot so slabost, bruhanje ali oslabelost, predvsem ob večjem številu vbodov ali pri tropskih vrstah ježkov.

Prva pomoč in zdravljenje

Strokovnjaki ameriške neprofitne organizacije Divers Alert Network svetujejo:

  • Poškodovano mesto namočite v topli vodi (do 45 stopinj Celzija) za dobre pol ure do ure, kar pomaga omiliti bolečino in razgraditi morebitne toksine. Ta postopek pomaga tudi pri razgradnji mikroskopskih delcev bodic.
  • Nežno odstranite vidne bodice s pinceto ali sterilno iglo: Bodice so krhke in se lahko lomijo, zato odstranite le površinske. Globoke bodice naj raje odstrani zdravnik, saj lahko sicer sprožite vnetje.
  • Razkužite rano in je ne zapirajte z obližem, da preprečite morebitno bakterijsko vnetje; raje nanesite protibakterijsko mazilo. Po potrebi vzemite protibolečinska zdravila.
bodice-morskega-jezka
Profimedia
Najboljša zaščite pred vbodi morskih ježkov so primerni čevlji za v vodo.

Preprečevanje vbodov 

Najboljši preventivni ukrep je nošenje obutve, torej čevljev za v vodo, denimo plastičnih sandalov, posebej na kamnitih oziroma skalnatih obalah. Izogibajte se pobiranju ježkov ter po dnu, kjer jih je obilo, hodite previdno. Med plavanjem nosite masko ali očala, da lahko še pred stopanjem po skalah preverite, ali je v bližini kakšen morski ježek.

Kdaj poiskati zdravnika

Zdravniško pomoč nujno poiščite, če:

  • bolečina vztraja več kot 5–7 dni,
  • se pojavijo znaki okužbe, kot so povečana rdečina, gnoj in vročina,
  • je vbod blizu sklepa, na roki ali gležnju,
  • so prisotni sistemski simptomi, kot so slabost, bruhanje, oteženo dihanje ali omotica.

© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.