Robert Balen

Kandidat za notranjega ministra Branko Zlobko je v predstavitvi pred matičnim odborom DZ med izzivi izpostavil romska vprašanja, krepitev kadrov in nadaljevanje sprejemanja predloga zakona o varstvu javnega reda in miru. Pri ukrepih se je zavzel za iskanje ravnotežja med svobodo in varnostjo, ne glede na kratek mandat, ki ga predvidoma čaka.

Eden najkompleksnejših izzivov zadnjega časa je po Zlobkovih besedah zagotavljanje varnosti in sobivanje na območjih z romskimi skupnostmi. "Ta vprašanja niso nova, so kompleksna in zahtevajo celovit, sočuten, a hkrati odločen pristop," je povedal. Če bo imenovan, si bo prizadeval, da bo medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike svoje delo nadaljevala. Hkrati bodo po sprejetju Šutarjevega zakona, ki ga bo danes obravnaval DZ, gradili na ukrepih, ki bodo temeljili na načelih varnost za vse in enakost pred zakonom.

Glasovanje

Močno spremenjeni Šutarjev zakon: Bo potrjen ali ne?

Policija in ministrstvo bosta še naprej delovala po načelu ničelne tolerance do kriminala, ne glede na to, kdo je storilec. "Zakon mora veljati za vse enako, hkrati pa moramo vlagati v preprečevanje, ne le v sankcioniranje," je povedal Zlobko. 

Posebno pozornost bodo po njegovih besedah namenili zmanjševanju povratništva, izboljševanju sodelovanja med policijo in pravosodjem ter pospeševanju sodnih postopkov. Vzpostavili bodo tudi učinkovitejše mehanizme za izterjavo glob in kazni, pri čemer bodo spoštovali socialna načela, a hkrati zagotavljali pravičnost.

Robert Balen

Uspeh notranje politike po besedah kandidata za ministrski položaj ni v centralizaciji moči, temveč v sodelovanju. Varnost se začne v lokalnem okolju, je prepričan, zato bodo krepili sodelovanje med policijo, občinami, občinskimi redarstvi, centri za socialno delo in šolami.

Med prednostnimi nalogami je tudi krepitev kadrov v policiji. Dokončali pa bodo tudi zakonodajni proces predloga zakona o varstvu javnega reda in miru, ki bolj jasno opredeljuje kršitev javnega reda ter zvišuje kazni za nasilna in drzna ravnanja, še posebej v družinskem okolju in na javnih prireditvah, je povedal.

Zlobko, zdajšnji poslanec Svobode, se je v predstavitvi bežno dotaknil migracij, ki jih je treba zaradi staranja prebivalstva obravnavati strateško. Ocenil je še, da je današnja varnostna situacija v Sloveniji stabilna, vendar kompleksna. Država se, tako kot druge v Evropi, sooča s kriminaliteto, nasiljem, migracijami, organiziranim kriminalom, vprašanjem kibernetske varnosti ter zagotavljanjem javnega reda in miru.

Romska problematika

Novomeška tragedija odnesla dva Golobova ministra

Ministrstvo za notranje zadeve mora v teh razmerah zagotoviti visoko raven varnosti, spoštovati človekove pravice ter krepiti zaupanje ljudi v institucije države. "To je poslanstvo, ki ga razumem kot zavezo do vseh prebivalcev naše države, ne glede na njihovo poreklo, premoženje ali družbeni položaj," je povedal Zlobko.

Predsednik vlade Robert Golob je Zlobka za novega ministra za notranje zadeve predlagal po odstopu Boštjana Poklukarja. Ta je skupaj z ministrico za pravosodje Andrejo Katič odstopil konec oktobra zaradi objektivne odgovornosti dan po tragičnem napadu v Novem mestu, v katerem je umrl Novomeščan.

Odbor je predstavitev Zlobka ocenil kot ustrezno.

Kokalj uspešno prestala zaslišanje

Po mnenju kandidatke za pravosodno ministrico Andreje Kokalj je v naslednjih mesecih pomembno, da ministrstvo in pravosodje kot celota ne postaneta žrtev političnih turbulenc. Osredotočila se bo na dokončanje zakonskih predlogov in drugih projektov, ključna naloga bo stabilno, odgovorno in strokovno vodenje resorja, je napovedala v predstavitvi.

Kokalj je v predstavitvi pred člani odbora DZ za pravosodje med drugim pojasnila, da je dosedanje delovne izkušnje pridobivala tako v javnem kot zasebnem sektorju, in sicer na področju pravosodja, lokalne samouprave in v raziskovalnem okolju. Pravosodje je spoznavala kot pravnica v odvetniški pisarni, mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani ter sodnica porotnica na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.

Jure Klobčar

"To so izkušnje, ki me danes vodijo k podpori pravosodju, ki je učinkovito, neodvisno in pravično, in k ministrstvu, ki deluje predvidljivo, stabilno in odgovorno," je dejala pravnica in obramboslovka. Na mestu državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje, kjer je delovala doslej, pa je še posebej utrdila prepričanje, kako pomembno je sodelovanje med tremi vejami oblasti ter sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov.

Navedla je, da so do parlamentarnih volitev še štirje meseci in da gre za politično občutljivo obdobje. "Moja ključna naloga kot ministrice v tem času bi bila zagotoviti stabilno, nemoteno in učinkovito delovanje ministrstva za pravosodje, ohraniti kontinuiteto pri pripravi predpisov in projektov, ki so že v teku, ter mandat pripeljati do konca odgovorno. Zato ne kandidiram z obljubo nekih velikih reform, kandidiram z zavezo, da bomo izpeljali tisto, kar smo skupaj začrtali, da bo ministrstvo v tem obdobju delovalo transparentno, stabilno in strokovno," je pojasnila.

Po njenih besedah so v zadnjih letih sledili zavezam koalicijske pogodbe. "Na področju pravosodja so zaveze praktično v celoti izpolnjene," je dodala.

Ob tem je naštela v DZ že sprejete zakone s področja pravosodja. Med njimi so novela kazenskega zakonika, zakon o zaščiti prijaviteljev, spremembe zakonov o upravnem sporu, o sodnem registru, o sodniški službi, o kolektivnih tožbah, o prekrških, o kazenskem postopku, o izvrševanju kazenskih sankcij, o dedovanju in o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ter resolucija o preprečevanju korupcije.

Jure Klobučar

Spomnila pa je, da bo DZ ta teden odločal tudi o štirih pravosodnih zakonih, ki prinašajo hitrejše odločanje, bolj jasno organizacijo in večjo učinkovitost v sodnih postopkih. "Vse to opravljeno delo je jasen signal, da Slovenija svoj pravni red posodablja, usklajuje ga z evropskimi standardi, ureja področja, ki so bila predolgo odprta, in krepi vladavino prava," je poudarila. "Kot ministrica želim na tem delu graditi naprej," je dodala.

Ob tem je naštela še več pripravljenih predlogov zakonskih rešitev, ki so v obravnavi v DZ in ki urejajo področje prekrškov, probacije, kazenske obravnave mladoletnikov in zaščitnih ukrepov zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja, ter predstavila njihove ključne ukrepe in pozitivne učinke.

V predstavitvi pa se ni dotaknila t. i. Šutarjevega zakona oz. ukrepov, ki jih ta prinaša tudi na področju pravosodja. Med ključnimi projekti, ki se zaključujejo in jih je treba v prihodnjih mesecih izpeljati do konca, je izpostavila gradnjo sodobnega zapora v Dobrunjah ter digitalizacijo pravniškega državnega izpita.

Glede sistema izvrševanja kazenskih sankcij je poudarila, da varnost v zaporih in probaciji ni samoumevna, ampak je rezultat strokovnega dela, premišljene organizacije in predvsem predanosti zaposlenih. Ob tem je priznala, da pomanjkanje pravosodnih policistov ob hkratni zasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora še vedno predstavlja velik izziv. Kot enega od načinov reševanja teh težav podpira okrepljeno uporabo videokonferenc, v Dobrunjah pa bo za potrebe sodišč na voljo tudi razpravna dvorana.

Z devetimi glasovi za in tremi proti so člani odbora njeno predstavitev načrtov za delo na resorju ocenili kot ustrezno.