Kako avgusta razmnožiti sivko s potaknjenci in pomladiti star grm
Avgust je odličen čas za razmnoževanje sivke s potaknjenci. Preverite, kateri poganjki so pravi, kako jih ukoreniniti in kako vzgojiti naslednico stare, olesenele sivke.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sivka je ena tistih rastlin, ki jih na vrtu skoraj nikoli ni preveč, a ni nujno, da po nove sadike hodimo v vrtnarijo. Avgust je zelo primeren čas, da svojo sivko razmnožimo s pololesenelimi potaknjenci.
Za razmnoževanje pa se ne odločamo le zato, ker si želimo več sivke. Potaknjenci so odlična rešitev tudi takrat, ko je naš grmiček že star, močno olesenel in spodaj gol. Namesto da čakamo, da bo dokončno izgubil svojo privlačnost, si lahko iz njegovih zdravih mladih poganjkov pravočasno vzgojimo naslednika.
Postopek ni zahteven, pomembno pa je, da izberemo pravi poganjek in predvsem, da mladih potaknjencev ne utopimo z zalivanjem.
Zakaj je avgust primeren za potaknjence sivke?
Sivko lahko s potaknjenci razmnožujemo v različnih obdobjih. V začetku rastne sezone lahko jemljemo mehke potaknjence, pozneje pa olesenele. Pozno poletje je čas, ko so zelo primerni pololeseneli oziroma delno oleseneli potaknjenci.
Po glavnem poletnem cvetenju se letošnji poganjki sivke začnejo spreminjati. Niso več tako mehki in nežni kot spomladi, hkrati pa še niso povsem oleseneli.
Primeren poganjek prepoznamo po tem, da je njegov spodnji del že nekoliko čvrstejši, vršni del pa je še vedno mlad in prožen. Takšni poganjki so manj občutljivi kot povsem mehka mlada rast, obenem pa se še vedno dobro ukoreninjajo.
Ker je avgusta sivka že pokazala svoje največje čare sezone, imamo sedaj priložnost, da za potaknjence izberemo najlepše in najbolj zdrave poganjke.
Je vaša sivka že stara in olesenela? Še ni prepozno
Kdor ima sivko na vrtu že več let, pozna težavo. Sprva lepa, gosta in kompaktna, sčasoma pa začne grmiček v spodnjem delu močno leseneti. Sredina se lahko razpre, spodaj se pokažejo gole veje, cvetovi in listi pa ostajajo predvsem na zunanjih delih poganjkov.
Pri takšni sivki nas hitro zamika, da bi jo močno porezali in tako pomladili. Toda previdno: sivka praviloma slabo odganja iz starega, golega lesa, zato z radikalno rezjo globoko v oleseneli del lahko naredimo več škode kot koristi. Če je rastlina še zdrava in nam je všeč, je zato veliko varneje, da si iz nje pravočasno vzgojimo mlade rastline.
In tu je dobra novica: ni pomembno, da je matična sivka stara in olesenela. Pomembno je le, da na njej še najdemo zdrave letošnje poganjke.
PREBERITE TUDI:
Potaknjenca torej ne odrežemo iz debele, stare in gole veje, temveč poiščemo mlado rast, ki je letos zrasla na rastlini. Iz nje lahko zraste povsem nova mlada sivka z lastnim koreninskim sistemom.
Ker gre za vegetativno razmnoževanje, bo nova rastlina ohranila sortne lastnosti matične. Če imamo torej sivko, katere barva, vonj ali rast so nam posebno všeč, si lahko tako vzgojimo njeno mlado naslednico.
Najprej izberite pravi poganjek
Za potaknjence izberemo zdrave letošnje poganjke brez cvetov in cvetnih nastavkov.
Če je poganjek cvetel, raje poiščimo necvetoči stranski poganjek. Izbiramo zdrave dele rastline brez rumenenja, peg, poškodb ali znakov bolezni.
Najprimernejši čas za rezanje je zjutraj, ko je rastlina dobro preskrbljena z vodo. Potaknjence je najbolje pripraviti čim prej po rezanju. Če to ni mogoče, jih do takrat zaščitimo pred soncem in izsušitvijo.
Pri stari sivki velja enako pravilo. Ne glejte, kako star je celoten grm, ampak kako mlad je poganjek, ki ga želite uporabiti.
Kako velik naj bo potaknjenec?
Odrežemo približno 7 do 10 centimetrov dolg poganjek. Uporabimo ostre in čiste škarje ter režemo tik pod mestom, kjer iz stebla izraščajo listi.
Pri sivki lahko uporabimo tudi tako imenovani potaknjenec s peto. Stranski poganjek previdno potegnemo navzdol, da se od glavnega stebla odtrga skupaj z majhnim koščkom starejšega lesa oziroma lubja. Če je nastala peta zelo dolga ali scefrana, jo z ostrim in čistim nožem nekoliko uredimo.
Oba načina sta uporabna, zato ni razloga za skrb, če nam ne uspe pripraviti potaknjenca s peto.
Zelo koristen nasvet je, da se ne omejimo le na en potaknjenec, ampak jih naredimo več. Tudi ob pravilnem postopku se vsi potaknjenci ne bodo nujno ukoreninili. Če želimo tri nove sivke, je zato pametno pripraviti nekaj potaknjencev več.
Spodnje liste moramo odstraniti
S spodnje približno tretjine do polovice potaknjenca previdno odstranimo liste. Del stebla, ki ga bomo vtaknili v substrat, mora biti gol. To je pomembno predvsem zato, ker bi listi pod površino v vlažnem substratu lahko začeli propadati in s tem povečali možnost gnitja potaknjenca.
Na vrhu pustimo zdrave liste. Če ima poganjek cvet ali cvetni nastavek, ga odstranimo, še bolje pa je, kot že omenjeno, da že na začetku izberemo necvetoči poganjek.
Največja nevarnost je preveč vode
Če obstaja ena stvar, zaradi katere nam razmnoževanje sivke pogosto ne uspe, je to preveč vlage.
Sivka je prilagojena na zelo odcedna tla in tudi njeni potaknjenci ne marajo zbitega, z vodo nasičenega substrata. Navadna težka vrtna zemlja zato ni dobra izbira. Pripravimo lahko mešanico približno polovice kakovostnega substrata za setev oziroma potaknjence in polovice perlita ali grobega vrtnarskega peska. Bistveno je, da je mešanica rahla, zračna in zelo dobro odcedna.
Tudi lonček mora imeti na dnu odprtine, skozi katere lahko odvečna voda nemoteno odteče.
Potrebujemo hormon za ukoreninjanje?
Ne nujno. Sivka se lahko uspešno ukorenini tudi brez pripravka za pospeševanje ukoreninjanja. Če pa ga imamo, lahko spodnji del potaknjenca pomočimo v pripravek in pri tem upoštevamo navodila proizvajalca. Pri zdravih in pravilno pripravljenih potaknjencih pa hormon ni pogoj za uspeh.
Različne spletne nasvete o namakanju potaknjencev v med in druge domače pripravke lahko mirno preskočimo. Veliko pomembnejši so pravi poganjek, čist rez, zračen substrat in primerna količina vlage.
Kako potaknjenec posadimo?
V pripravljen substrat s svinčnikom ali leseno paličico naredimo luknjico. Vanjo vstavimo goli del stebla in substrat okoli njega nežno pritisnemo, da je potaknjenec stabilen. V en lonček lahko namestimo več potaknjencev, vendar naj bodo dovolj narazen, da se njihovi listi čim manj dotikajo.
Po sajenju substrat nežno zalijemo in pustimo, da odvečna voda odteče. Ker potaknjenec še nima korenin, skozi katere bi nadomeščal izgubljeno vodo, mu v začetnem obdobju koristi nekoliko višja zračna vlaga. Lonček lahko zato pokrijemo s prozorno vrečko ali ga postavimo v propagator.
Toda pri sivki moramo biti previdni. Višja zračna vlaga ne pomeni mokrega substrata in zaprtega, nezračenega okolja. Če uporabimo vrečko, naj se ne dotika listov, potaknjence pa redno prezračujemo. Če opazimo veliko kondenza, plesen ali propadanje listov, je vlage preveč.
Lonček postavimo na svetlo mesto, vendar ne na neposredno avgustovsko sonce. Pod prozornim pokrovom se lahko temperatura na soncu zelo hitro dvigne in nežne poganjke poškoduje.
Kako pogosto zalivamo?
Tu se moramo upreti skušnjavi, da bi za svoje nove rastlinice skrbeli nekoliko preveč.
Ne zalivamo po urniku, temveč preverjamo substrat. Ta naj bo rahlo vlažen, nikakor pa ne ves čas moker. Ker potaknjenec sprva še nima razvitega koreninskega sistema, ne more porabiti velikih količin vode, zastajanje vlage pa povečuje nevarnost propadanja. Pri sivki je zato pogosto varneje biti nekoliko bolj zadržan kot pretirano skrben z zalivalko.
Kako vemo, da se je sivka ukoreninila?
Ukoreninjenje ne poteka pri vseh potaknjencih enako hitro. Na hitrost vplivajo temperatura, vrsta sivke, zrelost izbranega poganjka in razmere, v katerih imamo potaknjence.
Dober znak je pojav nove rasti. Čez čas lahko potaknjenec tudi zelo nežno povlečemo. Če začutimo upor, so se najverjetneje že začele razvijati korenine.
Nikakor pa potaknjenca ne vlečemo iz substrata samo zato, da bi preverili, koliko korenin ima. Mlade koreninice so zelo nežne in jih lahko hitro poškodujemo.
Kaj z mladimi sivkami čez zimo?
Pri avgustovskih potaknjencih je pomembno, da razmišljamo tudi o prvi zimi. Mlada rastlina v majhnem lončku je občutljivejša od odraslega grma, ki je dobro ukoreninjen v tleh.
Ko so potaknjenci ukoreninjeni, jih postopoma navadimo na običajno zračno vlago in odstranimo pokrov. Ko potrebujejo več prostora, jih lahko presadimo v posamezne lončke z dobro odcednim substratom.
Pozimi jih zaščitimo predvsem pred kombinacijo močnega mraza in pretirane mokrote. Lončke lahko postavimo v neogrevan rastlinjak, hladno gredo ali drug svetel, hladen in zaščiten prostor. Zalivamo zelo zmerno.
Pri tem moramo upoštevati tudi, katero sivko imamo. Prava oziroma ozkolistna sivka (Lavandula angustifolia) je praviloma precej bolj prezimno trdna kot nekatere druge vrste, denimo čopasta sivka (Lavandula stoechas), ki v naših razmerah potrebuje več zaščite.
Staro sivko lahko tako pravočasno nadomestimo z mlado
Če smo potaknjence vzeli s starega grma, jih lahko po uspešnem ukoreninjenju in nadaljnji vzgoji uporabimo kot njegove naslednike. Tako nam ni treba čakati, da stara sivka povsem propade, nato pa iskati enako sorto v vrtnariji.
Še bolje je, da o tem razmišljamo, preden je sivka že povsem izčrpana. Dokler na njej rastejo zdravi letošnji poganjki, imamo dober material za razmnoževanje.
Potaknjenec stare sivke pri tem ne bo zrasel v majhno različico starega, olesenelega grma. Iz njega se bo razvil nov mlad grmiček z novim koreninskim sistemom in mlado rastjo. Tudi ta bo z leti seveda postopoma olesenel, saj je to normalen del rasti sivke, z ustrezno rezjo pa lahko dlje ohranjamo lepo, gosto obliko.
Iz ene najljubše sivke jih lahko vzgojimo več
Razmnoževanje s potaknjenci ima veliko prednost pred setvijo semen. Nova rastlina je vegetativno razmnožena kopija matične rastline, zato ohrani njene sortne lastnosti.
Če imamo na vrtu sivko, ki nas je prepričala z lepo rastjo, intenzivno barvo cvetov ali vonjem, lahko prav iz nje ustvarimo nove rastline za obrobo poti, gredico ali lonce. Če je naš najljubši grmiček že star in neugleden, pa si lahko na enak način vzgojimo njegovo mlado naslednico.
In avgusta imamo material za to dobesedno pred nosom. Potrebujemo le nekaj zdravih letošnjih poganjkov, čist rez, dovolj zračen substrat in predvsem nekoliko zadržanosti pri zalivanju. Iz nekaj centimetrov dolgega poganjka lahko tako zraste nova sivka, ki bo na našem vrtu nadomestila svojo ostarelo predhodnico ali pa ji delala družbo.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
