Se je zemlja v visoki gredi sesedla? Ne polnite je samo s kompostom
Se je zemlja v visoki gredi po poletju sesedla? Preverite, kaj v začetku jeseni zares potrebuje in kako jo pravilno pripravimo na nove posevke.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ob koncu poletja marsikatera visoka greda ni več videti tako polna kot spomladi. Zemlja se je posedla, ponekod je zbita in razpokana, voda pa po zalivanju bodisi obstane na površini bodisi nenavadno hitro izgine v globino. Čeprav nas prazen prostor ob lesenem ali kovinskem robu vabi, da bi vanj stresli nekaj vreč komposta, to ni vedno najboljša rešitev. Za rodovitno visoko gredo moramo najprej ugotoviti, zakaj se je njena vsebina sesedla in kaj zemlja v resnici potrebuje.
Začetek septembra je pravi čas za tak pregled. Grede sicer še niso povsem prazne, vendar z njih že odstranjujemo fižol, kumare, zgodnje bučke in druge posevke, ki so končali rast. Sproščene dele lahko sproti pripravimo za jesensko zelenjavo ali pa jih zaščitimo do pomladi. Tako nas prihodnje leto ne bo pričakala zbita, gola in osiromašena zemlja.
Zakaj se zemlja v visoki gredi vsako leto zniža?
Zmerno posedanje je v visoki gredi povsem običajno. Organska snov se pod vplivom talnih organizmov postopoma razkraja, rahla mešanica se zbija, drobni delci pa zapolnjujejo večje zračne prostore. Ker so visoke grede pogosto napolnjene z večjim deležem komposta, rastlinskih ostankov, listja ali lesa, je sprememba višine v njih precej opaznejša kot na običajnih vrtnih tleh.
Najhitreje se posedajo mlade visoke grede, zlasti če smo v spodnje plasti naložili veliko vej, listja, travne ruše in drugega organskega materiala. V prvih letih lahko raven zemlje upade tudi za več centimetrov. To še ne pomeni, da je z gredo kaj narobe, opozarja pa nas, da izgubljene prostornine ne moremo v nedogled nadomeščati samo s kompostom.
Če se greda zniža zelo hitro ali se na posameznih mestih pojavijo globoke vdolbine, preverimo tudi stanje okvirja in morebitne prazne prostore ob robovih. Lesene stranice lahko začnejo trohneti, prst pa se skozi odprtine počasi izpira.
Najprej odstranimo, kar je končalo rast
Rastline, ki ne rodijo več, odrežemo tik nad tlemi. Korenine zdravih rastlin lahko pustimo v zemlji, kjer bodo postopoma razpadle ter za seboj pustile drobne kanale za zrak in vodo. Izjema so koreninski pleveli in rastline z boleznimi, pri katerih se povzročitelj ohranja tudi na podzemnih delih. Te odstranimo skupaj s koreninami.
Pri obolelih rastlinah ni dovolj, da odrežemo le najbolj poškodovane liste. Z grede poberemo tudi odpadle plodove in druge okužene ostanke, saj lahko na njih prezimijo povzročitelji bolezni. Kam jih bomo odložili, je odvisno od bolezni in načina kompostiranja. Na slabo segret domači kompost jih raje ne dajemo, medtem ko jih lahko kakovostno industrijsko kompostiranje praviloma varno razgradi.
S tem se ne mudi na delih grede, kjer paradižnik, paprika, blitva ali druga zelenjava še dobro raste. Visoke grede septembra ne praznimo samo zato, da bi jo začeli pripravljati na zimo. Obnavljamo jo postopoma, ko se posamezni deli sprostijo.
Zbita zemlja potrebuje zrak, ne globokega prekopavanja
Po mesecih zalivanja in močnejših nalivih je lahko površina zemlje zbita, še posebno če je ostajala gola. To opazimo tudi po vodi, ki po zalivanju nekaj časa stoji na površini, ter po trdi skorji, skozi katero mlade rastline težko poženejo.
Takšne zemlje ni treba v celoti obrniti. Z vilami jo rahlo privzdignemo in prerahljamo, ne da bi spodnje plasti prenesli na površino. Orodje zapičimo navpično in ga nežno zazibamo naprej ter nazaj. Delamo, ko je zemlja zmerno vlažna. Mokra prst se pod pritiskom maže in še bolj zbija, povsem suha pa razpada v trde grude.
Pri tem ne skušamo na silo razdrobiti vsake grudice. Cilj je obnoviti večje pore, skozi katere se premikata voda in zrak, ter koreninam naslednjih rastlin olajšati prodiranje v globino. Če je greda pravilno zasnovana in po njej ne hodimo, intenzivno prekopavanje praviloma ni potrebno.
PREBERITE TUDI:
Zakaj greda ne sme biti napolnjena samo s kompostom?
Zrel kompost je dragocen izboljševalec tal, vendar ni enakovreden vrtni zemlji. Vsebuje veliko organske snovi in hranil, sčasoma pa se še naprej razkraja ter izgublja prostornino. Če posedeno gredo vsako leto do vrha napolnimo samo z njim, se bo raven ponovno znižala, hkrati pa se lahko v tleh nakopičijo prevelike količine nekaterih hranil.
Posebno previdni moramo biti pri bogatem kompostu iz hlevskega gnoja, ki lahko vsebuje precej fosforja. Več komposta zato ne pomeni samodejno boljše zemlje. Rastline zaradi presežkov ne rastejo nujno bolje, poruši pa se lahko ravnovesje hranil in poveča njihovo izpiranje.
Če se je greda znižala le malo, po površini navadno zadostuje tanjša plast zrelega, presejanega komposta. Natančna količina je odvisna od obstoječih tal, kakovosti komposta in posevka, ki bo sledil. Kjer je zemlja že temna, rahla in dobro založena, je lahko dovolj že približno centimeter komposta. Na bolj izčrpanih tleh ga lahko dodamo nekaj več, vendar praviloma ni razloga za vsakoletno debelo nasipavanje.
S čim nadomestimo večji manjkajoči volumen?
Če med površino in robom grede manjka več centimetrov zemlje, potrebujemo tudi mineralni del. Uporabimo kakovostno vrtno zemljo oziroma preverjeno mešanico za visoke grede, ki ji primešamo zmeren delež zrelega komposta. Univerzalnega razmerja ni, saj se kupljene mešanice in domača tla med seboj zelo razlikujejo.
Nov material razporedimo po površini ter ga plitvo povežemo z obstoječo zemljo. Na stiku ne sme nastati izrazita, zbita meja med staro in novo plastjo. Grede ne napolnimo povsem do roba, ampak pustimo nekaj prostora za zastirko in vodo, ki bi sicer ob močnem dežju odnašala zemljo čez stranice.
Težke zemlje ne poskušamo popravljati z nekaj lopatami peska. Majhna količina peska v glinasti zemlji ne ustvari rahle strukture, temveč lahko nastane še bolj zbita mešanica. Strukturo varneje in postopneje izboljšujemo s kompostom, rastlinskimi koreninami, zastiranjem in čim manj poseganja v mokra tla.
Ali lahko na obnovljeno gredo takoj sejemo?
Če smo dodali zrel kompost in kakovostno zemljo, lahko prosti del grede znova uporabimo. V začetku septembra je še čas za setev motovilca, špinače, redkvice, rukole in nekaterih hitro rastočih azijskih listnatih vrtnin. Odločitev prilagodimo vremenu in razmeram na vrtu, saj se čas setve med hladnejšimi in toplejšimi kraji razlikuje.
Sveže posejane površine zalivamo nežno, da semena in drobnih delcev zemlje ne speremo v vdolbine. Dokler rastline ne prekrijejo tal, moramo posebno pozornost nameniti vlagi v vrhnji plasti, saj se lahko semenska posteljica v septembrskem soncu še vedno hitro izsuši.
Dodatnega gnojila ne dodajamo avtomatično. Za skromnejše jesenske posevke pogosto zadošča tisto, kar je že v zemlji, zlasti če smo gredo spomladi pognojili in ji zdaj dodali kompost. Močno gnojenje z dušikom pozno v sezoni lahko spodbudi mehko rast, ki je občutljivejša za bolezni in nizke temperature.
Prazna zemlja naj ne čaka nezaščitena
Če dela grede ne bomo več zasadili, površino prekrijemo z organsko zastirko. Uporabimo lahko slamo, zdravo suho listje, delno razgrajen listni kompost ali drugo primerno organsko gradivo. Zastirka ublaži udarce dežnih kapelj, zmanjšuje zaskorjenost tal, ovira kalitev plevela in pomaga ohranjati enakomernejšo vlažnost.
Druga možnost je setev rastlin za zeleno gnojenje, vendar moramo izbrati vrsto, ki jo je v naših razmerah še smiselno sejati. V začetku septembra je izbira večja kot pozneje jeseni, saj rastline pred mrazom potrebujejo dovolj časa, da razvijejo korenine in prekrijejo tla. Pri načrtovanju upoštevamo tudi kolobar in ne sejemo križnic za zeleno gnojenje na gredo, kjer bodo naslednje leto rasli zelje, brokoli, cvetača ali druge predstavnice iste družine.
Visoka greda torej ob koncu poletja ne potrebuje popolnega »remonta«. Veliko več ji koristi premišljena, postopna obnova, ko odstranimo pridelek, preverimo strukturo zemlje, nadomestimo le tisto, kar zares manjka, ter sproščene površine znova zasadimo ali zaščitimo. Najdražja vreča komposta ne more nadomestiti dobrega premisleka o tem, kakšna je zemlja pod našimi rokami.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
