Pexels

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

September je na številnih slovenskih vrtovih čas za izkop poznih sort krompirja, namenjenih ozimnici. Toda med krompirjem, ki v shrambi brez težav počaka več mesecev, in tistim, ki začne že čez nekaj tednov gniti ali kaliti, je pogosto le nekaj drobnih razlik pri pobiranju. Pomembni niso le zrelost gomoljev in izbira suhega dne, temveč tudi način izkopa, ravnanje s krompirjevko ter skrbno prebiranje pridelka.

PREBERITE TUDI:

Sadni

So jagode letos slabo rodile? Pohitite z obnovo nasada

Zelenjavni

5 vrtnin, ki jih še vedno lahko sejemo in sadimo septembra

Je krompir že dovolj zrel za izkop?

Zgodnje sorte krompirja pobiramo sproti že poleti, saj so namenjene predvsem takojšnji porabi in nimajo dovolj čvrste kožice za dolgotrajno skladiščenje. Pozne sorte, ki smo jih pustili rasti do konca poletja oziroma začetka jeseni, pa navadno izkopavamo od konca avgusta do konca septembra. V hladnejših krajih ali pri poznejšem sajenju se lahko pobiranje pomakne tudi v oktober.

Pexels

Na koledar se kljub temu ne moremo povsem zanesti. Najbolj očiten znak dozorevanja je rumenenje in postopno odmiranje nadzemnega dela rastline, ki mu rečemo tudi krompirjevka ali cima. Še zanesljivejši preizkus opravimo tako, da previdno odkopljemo enega ali dva gomolja ter s palcem podrgnemo po njuni površini. Če se kožica hitro odlušči, krompir za daljše skladiščenje še ni povsem pripravljen. Pri zrelem gomolju je čvrsta in se ob rahlem drgnjenju ne odstrani.

Če je krompirjevka zdrava, lahko krompir po njenem naravnem odmrtju še nekaj časa ostane v zemlji. Vendar z izkopom ne odlašamo predolgo, zlasti če se obeta daljše obdobje mokrega vremena. V vlažni jesenski zemlji so gomolji bolj izpostavljeni polžem, poškodbam in boleznim, zaradi katerih se bodo pozneje slabše skladiščili.

Pred izkopom odstranimo krompirjevko oziroma cimo

Če želimo krompir shraniti za zimo, je smiselno odmrlo krompirjevko odstraniti približno deset dni pred izkopom. V tem času se kožica dodatno utrdi, zato so gomolji manj občutljivi za odrgnine in poškodbe. Utrjena kožica obenem zmanjšuje izgubljanje vlage in vdor povzročiteljev gnitja.

Z grede odstranimo vse nadzemne dele rastlin, še posebno previdni pa smo, če so se na njih pojavili znaki krompirjeve plesni. Bolezen prepoznamo po rjavih, hitro večajočih se lisah na listih in steblih, ki se ob vlažnem vremenu naglo širijo. Okuženih ostankov ne odlagamo na domači kompost, saj v njem praviloma ne dosežemo dovolj visokih temperatur za zanesljivo uničenje povzročiteljev bolezni.

Pexels

Pri preprečevanju težav v naslednji sezoni niso pomembna le stebla in listi. Iz zemlje poskušamo pobrati tudi vse drobne, poškodovane in obolele gomolje. Okuženi gomolji, ki ostanejo na gredi, v odvrženem kupu ali spomladi poženejo kot samosevci, lahko postanejo nov vir krompirjeve plesni. Naslednje leto krompir posadimo na drug del vrta in dosledno upoštevamo kolobar.

Počakajmo na suho vreme

Krompir je najbolje pobirati v suhem dnevu, ko zemlja ni razmočena. Iz suhe, rahle prsti bomo gomolje lažje pobrali, ne da bi jih poškodovali, nanje pa se bo prijelo tudi manj zemlje. Mokri gomolji se počasneje sušijo in so bolj izpostavljeni razvoju gnilobe.

Če je zemlja zbita, vil ne zapičimo tik ob rastlino, temveč nekoliko bolj stran od središča grebena. Nato zemljo previdno privzdignemo in gomolje poiščemo še z rokami. Hitenje pri tem opravilu se ne izplača. Vsaka rana, ki jo povzročimo z vilami ali lopato, pomeni odprto pot glivam in bakterijam. Preboden ali močno prerezan krompir porabimo čim prej in ga ne dodajamo med zalogo za zimo.

Po izkopu še enkrat preiščemo zemljo, saj se manjši krompirji hitro skrijejo med grude. Tako ne rešimo le dela pridelka, temveč preprečimo, da bi gomolji ostali na gredi, preživeli zimo in naslednje leto nenadzorovano pognali.

Izkopanega krompirja ne puščamo ves dan na soncu

Sveže izkopane gomolje razporedimo v tankem sloju in jih pustimo toliko časa, da se njihova površina osuši in se odvečna zemlja lažje odlušči. Običajno zadostuje nekaj ur, vendar jih ob močnem septembrskem soncu čim prej prestavimo v senco oziroma zračen, zaščiten prostor. Predolga izpostavljenost svetlobi lahko povzroči zelenenje gomoljev.

Zelena barva nastane zaradi klorofila, vendar nas opozarja tudi na možnost povečane vsebnosti glikoalkaloidov, predvsem solanina. Tak krompir ni primeren za uživanje in ga ne poskušamo rešiti zgolj z debelejšim lupljenjem.

Krompirja, ki ga nameravamo shraniti, ne peremo. Vlaga, ki ostane na površini in v drobnih poškodbah, pospeši kvarjenje. Ko se gomolji posušijo, z njih z rokami ali mehko krtačo odstranimo le večje ostanke zemlje.

V shrambo sodijo samo zdravi gomolji

Pred spravilom krompir temeljito preberemo. Ločimo vse gomolje, ki so bili pri izkopu zarezani, prebodeni ali močno odrgnjeni, ter tiste z mehkimi, vlažnimi ali ugreznjenimi mesti. Posebej pozorni smo na rjave lise, nenavaden vonj in druge znake propadanja. En sam gnijoč krompir lahko v zaprti posodi hitro ogrozi tudi sosednje zdrave gomolje.

Rahlo poškodovane primerke lahko, če ne kažejo znakov bolezni, porabimo prve. Krompirja z očitnimi znaki gnilobe ali plesni ne uživamo in ga ne dodajamo na domači kompost. Ločeno odstranimo tudi zelene gomolje.

Pexels

Tema je pri skladiščenju nujna

Prebrani krompir shranimo v suh, hladen, temen in dobro zračen prostor, kjer temperatura ne pade pod ledišče. Primerni so leseni zabojčki z režami, zračni zaboji ter papirnate ali jutaste vreče. Plastične vreče niso dobra izbira, saj se v njih zadržuje vlaga in nastane ugodno okolje za razvoj gnilobe.

Tema je pomembna, ker svetloba spodbuja zelenenje, previsoka temperatura pa pospešuje kaljenje in izgubljanje vode. Krompirja tudi ne nalagamo v previsoke plasti, saj se spodnji gomolji pod težo pridelka lahko poškodujejo, med njimi pa zrak slabše kroži.

Zalogo vsakih nekaj tednov pregledamo in nemudoma odstranimo gomolje, ki so se zmehčali ali začeli gniti. Prav redno pregledovanje pogosto odloči, ali bomo zavrgli en krompir ali čez čas ves zaboj. S skrbnim izkopom in pravilnim shranjevanjem lahko pridelek poznih sort ostane uporaben več mesecev.