Kaj lahko še sejemo in sadimo v drugi polovici avgusta?
Pred nami je jesen, seveda pa to še ne pomeni, da smo setve in sajenje že končali. Ko so gredice polne pridelka, morda navdušenje nad novo "rundo" setev ni več tako močno kot spomladi, a se vseeno velja še malce potruditi. Naj vas spomnimo, kaj vse je še treba sejati do konca poletja, pri tem pa opozorimo tudi na nekatere najbolj tipične napake, ki pri jesenskih setvah nevede delamo.
Strniščne križnice in korenje
V drugi polovici avgusta še vedno lahko sejemo strniščne križnice, kot so strniščna repa, črna redkev in podzemna koleraba, a moramo že kar malce pohiteti.
PREBERITE TUDI:
Prav tako znova sejemo korenček, ki ima velike možnosti, da bo prezimil. Ne upam zagotovo obljubiti, saj menim, da bo kdaj pa kdaj zima še vedno taka kot nekoč – mrzla, zmrznjena in snežena. V takih razmerah korenček seveda ne prezimi, a kljub temu, zakaj ne bi poskusili? Prednost tega je, da nam tako spomladi ne bo treba hiteti, nato pa se še jeziti, ker korenček v mrzli zemlji ne bo dobro kalil. Primerne za jesenske setve so srednje pozne in pozne sorte, kot so nansen (Nantaisee Amelioree 2), flaker (Flakee 2) ali ljubljansko korenje. V rastlinjak lahko posejete tudi sorto pariški okrogli (Partiser markt), ki jo boste pospravili do decembra.
Na nobenem slovenskem vrtu ne bi smela manjkati tudi črna redkev. Ta križnica je odlična podpornica našega imunskega sistema. Prav tako je v prehodnem času med jesenjo in zimo črna redkev s svojimi odličnimi lastnostmi veliko boljša izbira kakor pa vsi aspirini, lekadoli, vitamini c in druga kupljena dopolnila skupaj.
Nizek in visok fižol
Nekje do sredine avgusta lahko na vrt še vedno posejete tudi nizek stročji fižol, v vsakem primeru pa ga vsekakor posejte vsaj v rastlinjak. Slovenci smo tradicionalno navezani na visoke sorte. Prav letos, ko je vreme zelo spremenljivo, da ne rečem že skoraj zmešano, mnogi tožijo, da visok fižol ne cveti, drugi, da cvetovi odpadajo. Cvetenje visokega fižola je sicer odvisno od sorte, a v vsakem primeru ta stročnica ne cveti v dolgem dnevu. Posamezna sorta začne cveteti takrat, ko se dan zanjo ustrezno skrajša, in nič prej. Odpadanje cvetov pa je seveda posledica previsokih temperatur, pri katerih je oplodnja skoraj nemogoča. Zato je visoki fižol vrtnina, ki nam daje pridelek šele jeseni.
Kaj pa nizke sorte fižola? Te nam dajo izredno hiter pridelek, a še vedno vse preveč vrtičkarjev teh sort ne pozna dobro in jih tudi ne seje. Zato vas spodbujam, da to spremenite. V rastlinjak sorte za stročje lahko sejemo z nekaj sreče že konec marca, zadnja setev na prosto pa je lahko v večjem delu Slovenije še nekje proti koncu avgusta. Torej zgodnji pridelek boste vedno dobili s setvijo nizkega fižola.
Opozoriti velja, nizkih sort ne sejemo v »grmičke«, torej v eno jamico več semenk, kot to rado počne veliko vrtičkarjev. A je to nesmiselno. Nizek fižol sejemo v vrsto tako, da nekje na 10 do 15 cm posejemo eno do dve zrni. Če seme dobro kali, vedno zadošča eno zrno. Nič ne boste pridobili, če boste sejali pregosto, saj je pred nami jesen, z njo pa jutranje rose in seveda bolezni. Zračen nasad bo veliko bolj zdrav. Zato naj bodo vrstice vsaj 40 cm narazen. Lahko so tudi več. Tako bo dovolj zemlje, da lahko posevek ogrnete z zemljo, s tem pa omogočite koreninam in mikroorganizmom zanje najboljše pogoje. Seveda je setev stročjega fižola možna največ do zadnjih dni avgusta, razen na Primorskem. A če vam je letošnje muhasto in res zelo spremenljivo vreme uničilo visok fižol, je to lepa možnost za pridelek jeseni.
Slovenci jeseni prisegamo na motovilec
Motovilec je vrtnina, ki jo poznamo vsi Slovenci, nekoliko manj pa je poznana drugod po svetu. Ker prenaša nizke temperature in preživi zimo, je zelo dobrodošla vrtnina, saj je ena izmed prvih zelenjadnic na našem vrtu. Posebej v poletnih setvah so ljudje pogosto razočarani zaradi slabe kaljivosti semena. Naj povem, da je kakovost semena v semenskih vrečicah zadnja leta res dokaj slaba. A ni vse v tem. V vrečicah je seme z nekaj manj energije kaljivosti, temperature so previsoka, pogosto je zraven še težava z namakanjem, sončno pripeko, rezultat pa je na koncu zato slab.
Lahko torej sploh kaj naredimo, da bi pridelek motovilca izboljšali? Najprej je nadvse priporočljivo, da si seme pridelamo sami. A pri tem moramo imeti nekaj znanja, saj je v nasprotnem primeru rezultat lahko še slabši. Običajno vsem, ki ne poznajo skrivnosti pridelave semena, najboljše seme pade na tla in je izgubljeno ali pa kali na mestu, kjer je bil motovilec preteklo leto. S tem pa so kršena pravila dobrega kolobarja.
Če seme kupujete, ga kupite raje spomladi, saj seme, pridelano v tekočem letu, ne kali. Tudi doma pridelano seme ne bo kalilo v poletnih setvah, morda šele jeseni. Veliko bolje kali seme preteklega leta. Pred setvijo vam priporočam, da seme vsaj za teden dni shranjujete v zamrzovalniku. Tako ga prevarate, da je prestal zimo, kot se zgodi vedno v naravi.
Najpogosteje se motovilec poseje »na povprek«, brez vrst, po celi gredi. S tem pa je potem kar nekaj težav, ki se jim elegantno izognemo, če motovilec posejemo v vrste. Zelo je namreč občutljiv v času kaljenja, in če je v mladosti zapleveljen, bo slabo rastel in tudi slabo prezimil. Ravno tako je zelo hvaležen za rahljanje in zračenje zemlje okoli korenin.
Če ga posejete na gredico »povprek«, kot temu pravimo, ga je veliko težje opleti, že težje oz. nemogoče pa je rahljati zemljo okoli rastlin. Vrstice so lahko oddaljene samo 15 cm, vendar je bolje, da je razdalja med vrsticami 20 cm, saj bomo tako veliko lažje z orodjem posegli med vrstice in vzdrževali primerno rahlo zemljo. Prav tako pa je s tem spravilo oziroma rezanje veliko hitrejše in enostavnejše. Motovilec, posejan v vrstice, je skoraj vedno enakomerno velik, zato ne iščemo in izbiramo večjih rozet, režemo kar po vrsti vse in s tem prihranimo veliko časa. Vse to pa odtehta nekaj več dela, ko ga sejemo, kajne?
Vendar pozor, vrstice ne označite z motikico, ker boste tako posejali seme pregloboko. Najbolje je, da jo označite, v bistvu samo nakažete, z ravno desko. Če imate čas in voljo, po nakazani vrstici posujte nekaj zemlje za rože, lahko tudi fino presejanega komposta. Nato posejete seme, ki ga v poletnih setvah posejemo nekoliko gosteje. Motovilec namreč pri temperaturah zemlje nad 25 oC spet veliko slabše kali. Seme samo pritisnemo ob zemljo in ga ne prekrivamo z njo (svetlokalilka). Na koncu celo gredo, ne samo vrstice, dobro zalijemo, medvrstni prostor že lahko prekrijemo s pokošeno travo. Ker je seme izpostavljeno soncu in predvsem pticam, ga je treba prekriti z agrokopreno, ki jo takoj po vzniku odstranimo.
Ne pozabite na rukolo
Rukola je povsem osvojila naša srca, čeprav pri nas pravzaprav še ni tako dolgo poznana. Morda je ravno to razlog, da mnogi še vedno ne vedo, da je rukola križnica, ki dobro uspeva samo v hladnem in kratkem dnevu. Rukolo zato vedno sejemo šele nekje od druge polovice avgusta. V rastlinjak jo lahko sejete vse do konca novembra in znova začnete že hitro v februarju. Ob morju so seveda roki setve drugačni.
Tudi rukolo sejemo v vrstice, ne na povprek. Vendar naj bodo vrstice vsaj 25 cm narazen, da bo dovolj zraka, svetlobe in hranil za rastline. Režemo pa jo lahko večkrat, posebej tisto rastlino, ki ji sicer botaniki rečejo tankolistni (ali obzidni) dvoredec. Ta rastlina tudi prezimi. Zdaj pa se boste vprašali, o čem govorim, kajne? V bistvu pod imenom rukola srečujemo tri rastline.
V Slovenijo je že pred leti prišlo seme tiste prve, pa ji recimo navadna rukola (Eruca sativa). Botaniki se z mano sicer v tem ne bodo strinjali, saj ji želijo reči rukvica. Ta raste nekoliko počasneje. Ima pa večjo listno ploskev in njen listni rob je veliko bolj gladek. Tudi okus je manj izrazit in močan. Meni osebno bolj odgovarja. Vendar se nekoliko slabše obrašča, pri nas na prostem tudi redko prezimi. Je pa veliko primernejša za zimske setve v lonce na okenske police. Odlična je tudi kot mikrozelenjava.
Seme t. i. divje rukole je prišlo k nam nekaj let pozneje, čeprav je pri naših sosedih Italijanih veliko bolj priljubljena. Tudi gostinci jo imajo raje. Ta je pravzaprav divja rastlina in jo ob morju pogosto srečamo kot plevel. Naj pa povem, da gre tudi tukaj botanično za dve rastlini oziroma za dve vrsti, in sicer Diplotaxis tenuifolia (L.) DC. (tankolistni dvoredec) in Diplotaxis muralis (L.) DC. (obzidni dvoredec). Divja rukola brez težav tudi prezimi. Ima močno narezljan listni rob, močnejši okus, navadno pa nežnejši list in večje rozete. Vse tri vrste uvrščamo v družino križnic (Brassicaceae) in, podobno kot druge vrste iz rodov in Diplotaxis, izhajajo iz Sredozemlja in zahodne Azije.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
