Kako uspeti s poletno setvijo tudi v hudi vročini?
Zbrali smo nasvete Miše Pušenjak za uspešno poletno setev: kaj sejati in saditi avgusta ter kako v vročini poskrbeti za dober vznik in zdrave rastline.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred nami je nov vročinski val in spet bo peklensko vroče. A vreme je pač takšno, kot je – prilagoditi se mu moramo. Avgust na zelenjavnem vrtu namreč še zdaleč ne pomeni konca vrtnarske sezone. Prav zdaj sadimo in sejemo številne vrtnine, ki nam bodo pridelek dajale jeseni, pozimi in celo prihodnjo pomlad. Kako to narediti, ko temperature vztrajajo nad 30 °C?
Dovolj humusa v tleh
Tega seveda ne moremo narediti v enem letu, sploh ne zdaj, ko poletje že močno pritiska na rastline. A dolgoročno je gotovo zdrava, živa zemlja, ki vsebuje dovolj humusa, tista, v kateri bodo rastline tudi v poletni vročini našle dovolj energije, da jo bodo prestale.
Humus v tleh nastaja z razpadanjem oziroma preperevanjem organske mase. Ta najprej služi kot hrana mikroorganizmom, ti pa nato na različne načine pomagajo rastlinam preživeti stresne razmere. Zato naj bo osnovno gnojilo na vrtu vedno organsko. Ne uporabljajte mineralnih, hitro topnih gnojil. A tudi z organskim gnojenjem ne pretiravajte – preveč humusa namreč ni dobro, saj se v ugodnih razmerah iz njega sprošča preveč dušika. Presežek dušika pa pomeni, da so rastline bolj žejne.
PREBERITE TUDI:
Poleg komposta in gnoja k večji vsebnosti humusa v tleh pripomorejo tudi rastline za zeleno gnojenje ter naravne rastlinske zastirke. Še posebej pomembno je, da oboje uporabljamo takrat, ko gnojimo s kupljenimi organskimi gnojili. Ta so sicer odlična hrana za mikroorganizme, vendar niso trajen vir humusa v tleh.
Kaj lahko naredimo, ko je za setev in presajanje prevroče?
Tako kot spomladi, ko je pogosto prehladno za setev, imamo poleti nasprotno težavo. Mnogi ne vedo, da so za kaljenje številnih vrtnin neugodne tudi zelo visoke temperature. Pri nekaterih lahko temperature tal nad 30 °C kaljenje močno upočasnijo, pri še višjih pa ga lahko celo preprečijo. Težava torej ni vedno samo v premalo zalivanja. Včasih seme preprosto ne kali.
Prav sredi avgusta je to pomembno, saj se na vrtu začenja drugi vrhunec sezone. Sejemo in sadimo vrtnine, ki jim bodo krajši dnevi in nekoliko nižje temperature poznega poletja in jeseni veliko bolj ustrezali.
Ena od možnosti je pridelava zelenjave iz sadik. Sadike vzgajamo v svetli senci, ne v pregretih rastlinjakih. Nekaj dni pred sajenjem jih prestavimo na prosto, najbolje v rahlo senco večjih vrtnin, da se postopoma navadijo na razmere na vrtu. Nikakor jih ne smemo iz sence neposredno presaditi na polno sonce.
S presajanjem ne čakajte predolgo
Mnogi čakajo, da bi bilo vreme za presajanje ugodnejše. A tudi predolgo čakanje ni dobra rešitev. Prevelika oziroma zastarana sadika bo prehod v vroče razmere še težje prenesla.
Presajamo pozno popoldne ali zvečer, ko sonce zapusti gredo, na kateri bomo sadili. Zelo smiselno je celo gredo obilno zaliti že prejšnji dan. Tik pred sajenjem nato z vodo zalijemo še vsako sadilno jamico.
Sadike lahko dan ali dva pred presajanjem zalijemo tudi s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Ti rastlinam pomagajo pri premagovanju stresa ob presajanju, kar je v vročem avgustu še posebej dobrodošlo.
Ko končamo presajanje, globoko in obilno zalijemo celo gredo. Na praznem delu preverimo, kako globoko je voda dejansko prodrla. Pogosto namreč niti ne opazimo, da smo namočili samo nekaj zgornjih centimetrov zemlje.
Ko je sajenje končano, namestimo še zastirko. Tako bodo korenine imele ugodnejše razmere, zemlja bo počasneje izgubljala vlago, rastline pa se bodo lažje ukoreninile.
Avgustovske setve nujno potrebujejo senco
Močno poletno sonce lahko temperaturo površine tal dvigne tako visoko, da seme zelo težko kali. Zato je pri avgustovskih setvah pomembno senčenje.
A ne senčimo tako, da bi setev preprosto prekrili z neprepustnim materialom. Senčilo postavimo približno meter ali več nad tlemi. V tla lahko zabijemo kole ali dovolj močne palice oziroma izdelamo loke, nad njimi pa namestimo senčilno mrežo. Strani pustimo odprte, da zrak nemoteno kroži.
Tako močni sončni žarki ne bodo neposredno žgali po kalečih in komaj vzniklih rastlinicah, hkrati pa pod senčilom ne bomo ustvarili zaprtega, zatohlega prostora.
Če imamo nad vrtom protitočno mrežo, lahko nanjo namestimo tudi senčilno mrežo. V vročinskem valu je smiselno senčiti tudi rastlinjake in sveže presajene sadike.
Senčilo odstranimo, ko vročina popusti, najbolje zvečer oziroma pred oblačnim obdobjem, da mladih rastlin nenadoma ne izpostavimo močnemu soncu.
Tudi paradižniku je lahko prevroče
Ne pozabimo, da so tudi plodovke, čeprav veljajo za ljubiteljice toplote, pri zelo visokih temperaturah pod stresom. Paradižnik, paprika, jajčevec in druge toploljubne rastline za dobro rast potrebujejo toploto, to pa še ne pomeni, da jim ekstremna vročina koristi.
Zato tudi pri njih v vročinskem valu največ naredimo z enakomerno oskrbo z vodo, zastiranjem tal in po potrebi senčenjem. Še posebej pomembno je, da ne dovolimo velikih nihanj med povsem suhimi in nato močno namočenimi tlemi.
Kaj lahko še sejemo in sadimo sredi avgusta?
Če se vam zdi, da se vrtnarska sezona počasi končuje, je pravzaprav ravno nasprotno. Sredi avgusta se začenja pomemben del sezone za jesensko in zimsko zelenjavo.
Zdaj je idealen čas za presajanje sadik brokolija in cvetače. Obe vrtnini veliko bolje uspevata v krajšem dnevu in pri nižjih temperaturah, zato je jesenska pridelava pogosto uspešnejša od spomladanske. Za lastno vzgojo sadik smo sredi avgusta že nekoliko pozni, zato je bolj smiselno kupiti kakovostne mlade sadike. Izogibajmo se zastaranim sadikam, predvsem takim, pri katerih se listi že obarvajo vijolično.
Sredi avgusta lahko ponovno sejemo tudi korenček. Sorte s krajšo vegetacijo bomo lahko pobirali jeseni in na začetku zime, poznejše sorte pa lahko pustimo na gredi za prezimovanje. Med primernejšimi so sorte Nantes in Flakee, ljubitelji rumenega korenja pa lahko posežejo po domači sorti Ljubljansko rumeno.
Prav zdaj je čas tudi za motovilec. Pri njem pa je poletna vročina še posebej pomembna. Če je mogoče, izberemo nekoliko manj vroče obdobje in setev zasenčimo. Zelo uporabna rešitev je setev pod paradižnik, kjer višje rastline motovilcu zagotavljajo naravno senco.
Motovilec lahko pridelamo tudi iz sadik. V lončke premera od tri do pet centimetrov posejemo po nekaj semen in jih postavimo v svetlo senco. Tako veliko lažje nadzorujemo vlago kakor na gredi, izpostavljeni avgustovskemu soncu.
Ko temperature nekoliko padejo, postaja vedno bolj aktualna tudi špinača. V dolgem dnevu hitro zacveti, pozno poletje in jesen pa ji zato veliko bolj ustrezata. Podobno velja za rukolo, pri kateri je v hladnejšem delu leta običajno tudi manj težav s škodljivci.
Še vedno lahko sejemo črno redkev in po želji podzemno kolerabo. Avgusta lahko posadimo tudi blitvo, ki brez težav prezimi, sadike nadzemne kolerabice pa lahko sadimo še vse do konca septembra.
Če se kakšna greda izprazni in je ne nameravamo več zasaditi z zelenjavo, naj ne ostane gola. Posejemo lahko rastline za zeleno gnojenje in tako poskrbimo za zemljo ter pri nekaterih vrstah tudi za pozno pašo opraševalcev.
V vročini je najtežje doseči dober vznik
Pri vseh avgustovskih setvah moramo upoštevati, da je najobčutljivejše obdobje prav čas kaljenja. Zemlja se ne sme izsušiti.
Po setvi zato ne zalivamo samo ozke vrste, v kateri je seme, ampak celo gredo. Suha okoliška zemlja namreč hitro odvzame vlago delu, ki smo ga zalili.
Pri korenčku je idealna temperatura tal za kaljenje približno med 18 in 25 °C. Pri 30 °C kali občutno počasneje, pri 35 °C pa je kaljenje že zelo vprašljivo. Zato je avgustovsko senčenje setve še kako smiselno.
Podobno velja za motovilec. Če je zelo vroče, lahko počakamo na nekaj nekoliko hladnejših dni ali pa mu senco zagotovimo z višjimi rastlinami. Avgustovska setev pod paradižnikom je zato zelo uporabna kombinacija.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
