Kdaj je najboljši čas za obnovo nasada trajnic?
Vas okrasna greda s trajnicami ne navdušuje več in bi jo radi prenovili? Preverite, kdaj je pravi čas za to in kaj morate pri tem upoštevati.
Kdor obnavlja nasade trajnic v svojem vrtu, gotovo ni čisti začetnik. Torej ima že veliko izkušenj. Morda je že izkušen stari vrtnarski maček, ki so mu trajnice zelo dobro uspevale in je bil s svojimi vrtnimi kreacijami zelo zadovoljen, a je iz različnih razlogov morda napočil trenutek za spremembe. Morda so mu pred časom vrt uredili poklicni načrtovalci in urejevalci in je bilo dolgo časa vse v redu, zdaj pa bi se z načrtovanjem in izvedbo potrebne obnove rad sam spopadel in po dolgem času naredil nekatere spremembe. Marsikdo pa se loti obnove svojih nasadov trajnic preprosto zato, ker z rezultati svojega dosedanjega dela ni zadovoljen in bi se dela rad lotil na novo.
Temeljit premislek in načrtovanje obnove
Ko zaznamo potrebo po spremembah oziroma potrebni obnovi posameznih gredic trajnic, običajno že vemo, kaj nas moti, kaj nam ni všeč in kakšne spremembe si želimo. A preden se dela zares lotimo, je potreben temeljit razmislek o vseh vidikih obnove: plodnosti tal oziroma izboljšavi plodnosti tal, o morebiti potrebnem obvladovanju plevela, spremenjenih svetlobnih razmerah, zahtevnosti vzdrževanja, ki ga bomo še zmogli, in torej vsem, kar bodočemu nasadu lahko zagotovimo. Potem razmislimo o ciljih, ki jih želimo doseči, in učinkih, ki si jih želimo doseči. To bi bila neke vrste projektna naloga. Šele ko smo to opravili, se lotimo »načrtovanja«.
Določimo torej površino in obliko grede, ki ni nujno enaka tisti, ki smo jo imeli prej. Nato razmislimo o sortimentu primernih trajnic, ki bi jih radi imeli in ki se lahko od prvotnega popolnoma, zelo ali pa le deloma razlikuje. Seveda je treba tudi ugotoviti število potrebnih novih sadik in njihovo vrednost. Če si lahko zamisel zapišemo ali celo narišemo, jo bomo laže in hitreje uresničili. Morda za to opravilo poiščemo pomoč, če sami nismo dovolj vešči.
PREBERITE TUDI:
Vsekakor so nujne temeljite priprave, saj sicer ne moremo dela opraviti hitro, učinkovito in racionalno.
Primeren čas za obnovo gredic trajnic v celoti
Kadar se lotevamo obnove posameznih gredic v celoti tako, da vso obstoječo zasaditev odstranimo in jo imamo namen nadomestiti z novimi sadikami, vnaprej vzgojenimi v lončkih, se tega dela lotevamo, kot bi zasajali na novo. Torej to lahko naredimo kadarkoli, razen pozimi, ko je zemlja zmrznjena, saj sadike v lončkih pač lahko vse sadimo ne glede na letni čas.
Če bomo zasajali v vročem delu leta, se bodo sadike zelo hitro vrasle in razrasle, a po sajenju moramo paziti, da se zemlja ne bo izsušila, dokler rastline ne razvijejo korenin v globino in širino. Pri spomladanski saditvi bodo izkoristile za rast vso razpoložljivo toploto od pomladi do jeseni in doslej je veljalo, da so spomladanske saditve manj izpostavljene suši kot poletne. Žal to v zadnjem času ne velja več, saj se pojavljajo tudi spomladanske suše, ko je treba svežim saditvam pomagati z zalivanjem. Pri poznojesenskih saditvah pa je treba upoštevati, da bodo sadike v zemlji do pomladi v glavnem le počivale in čakale na pomladno toploto. Pri sajenju sadik, vzgojenih v lončkih, torej velja temeljno pravilo: sadimo, kadar imamo pripravljeno zemljo, čas in voljo to storiti in imamo na razpolago utrjene sadike primernih vrst in sort. Sicer pa: prej posajeno, prej bo raslo!
Kadar imamo v načrtu obnovo gredic v celoti tako, da bomo obstoječe rastline izkopali, zemljo temeljito zrahljali, očistili plevela in bogato pognojili z organskimi gnojili (kot za nov nasad), a del obstoječih izkopanih sadik želimo na novo posaditi (presaditi torej), bo način dela čisto drugačen in tudi primeren čas za to opravilo bosta le pomlad in jesen, ko ne pričakujemo ekstremne vročine ali mraza. Sveže izkopane rastline namreč tega ne bi prenesle.
Moramo pa vzeti v zakup tudi dejstvo, da bomo morali nekatere rastline presajati morda v zanje ne najbolj optimalnem času in bodo zato potrebovale za svojo regeneracijo kako leto ali dve več, kot bi potrebovale sicer, če bi bile presajene vsaka v za to opravilo idealnem času. Tisti del sadik, ki jih bomo nakupili na novo v lončkih, se bo torej obnašal drugače, kot tiste presajene. Nove sadike bodo na začetku sicer manjše, a hkrati tudi manj zahtevne za zalivanje, kot tiste presajene.
Primeren čas za delno obnovo gredic
Kadar želimo obnoviti posamezne dele gredic, bo primeren čas za to opravilo odvisen od tega, katere izmed obstoječih trajnic želimo izkopati in ponovno uporabiti. Kadar ne obnavljamo gredice v celoti, pač pa le njene posamezne dele, se lahko odločimo za obnovo gredice po fazah in ne hkrati vse grede. Tako lahko za posamezne presaditve upoštevamo bolj idealen čas za posamezne vrste trajnic. Nekatere bomo torej obnavljali zgodaj spomladi, druge morda poleti in tretje jeseni. To nam bodo poplačale z boljšim preživetjem in hitrejšo rastjo ter bogatejšim cvetenjem.
Pri tem velja splošno pravilo, da tiste trajnice, ki cvetijo spomladi, presajamo jeseni. In tiste, ki cvetijo jeseni, presajamo spomladi. No, mnoge pravzaprav na čas presajanja v resnici niso zelo občutljive, zlasti če jih presajamo s čim večjo koreninsko grudo. Takšne so večinoma vse poleti cvetoče, ki jih skoraj enako uspešno presajamo tako jeseni kot tudi spomladi.
Nekatere, ki v korenikah hranijo zalogo vode in hranil, pa sploh lahko presajamo skoraj kadarkoli, le zelo pozno jeseni in pozimi ne, ker bi jih neukoreninjene lahko zmrzal dvignila na površino in bi zato propadle. Take so vse maslenice, perunike, hoste in tudi nekatere druge. Tudi v vročem poletju lahko brez problemov presajamo celo paleto raznih homulic (Sedum), ki sicer razvijejo korenine le plitvo, a znajo odlično »gospodariti« z vodo in se tudi v vročini in suši znajdejo dobro, tudi če še nimajo dobro razvitih korenin.
Pozno poleti oziroma jeseni presajamo vse potonike, saj ob pomladnem presajanju zelo trpijo in se le počasi vraščajo. Trave nasploh ne marajo jesenskega presajanja. Prav tako ne jesenske astre in krizanteme. Spomladansko presajanje pa je po drugi strani manj primerno za iglaste plamenke. Mnogo je tudi trajnic, ki razvijejo zelo globoke in na široko razpredene razpotegnjene korenine, in zaradi tega se skoraj ne pustijo presajati. Taki so razni mlečki (Euphorbia), tribarvnica (Gaillardia), meglica ali šlajer (Gypsophilla paniculata), sivke (Lavandula) in še mnoge druge.
Morebitno nadomeščanje posameznih skupin trajnic, ki nam niso več všeč ali nam ne uspevajo dobro, lahko s sadikami v lončkih nadomestimo kadarkoli. Seveda, če imamo na razpolago utrjene sadike trpežnih sort.
Obnavljanje gredic trajnic torej ni tako zelo enostavno opravilo, kot morda marsikdo misli. Po natančnem premisleku in upoštevanju vseh okoliščin se bomo torej odločali, ali bomo obnovili posamezno gredo v celoti ali le delno, ali bomo vse sadike kupili na novo, ali bomo morda uporabili samo sadike, ki jih že imamo in jih bomo le na novo presadili in prerazporedili, ali bomo deloma uporabili stare in deloma dokupili nove.
Nikakor pa pri obnovi ne smemo pozabiti, da moramo zemljo pripraviti zelo natančno, kot bi nasad zasajali prvič: temeljito zrahljati in jo očistiti plevela ter bogato pognojiti z organskimi gnojili. In potem seveda ne smemo pozabiti na vzdrževanje nasada. Če bomo delo zastavili prav, bo vzdrževanja sicer malo, a vsako opravilo mora biti opravljeno pravočasno, kot to pač počnejo pametni lenuhi.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialistka za trajnice in krajinsko arhitekturo ter ustanoviteljica največje slovenske vrtnarije za trajnice TRAJNICE GOLOB-KLANČIČ. V spletnem katalogu vrtnarije www.trajnice.com lahko izberete in kupite trpežne trajnice, ki so gojene izključno v Sloveniji, strokovnjaki v vrtnariji, ki se nahaja v Vitovljah 18, 5261 Šempas pa vam bodo brezplačno svetovali in izrisali zasaditveno skico. Jožica je tudi avtorica knjige TRAJNICE ZA PAMETNE LENUHE, ki je bila ponatisnjena kmalu po prvemu izidu. Naročite jo lahko na tel. št. 031 818 010 ali na e-naslovu trajnice@trajice.com.
